Ljubljansko ogledalo: O kulinaričnem inkubatorju, joti in ranljivi generaciji

Ljubljana – »Kaj si želite kot prvo?« je župan Zoran Janković vprašal mlade, ko jih je za nekaj minut prišel pozdravit v sejno dvorano na magistratu, kjer so v četrtek razpravljali o osnutku strategije za mlade, ki so jo spisali na občini. »Uspeh,« mu je takoj odvrnil nekdo iz dvorane.

Zbranim mladim je nato župan velel, naj se vprašajo, kaj lahko mesto naredi zanje. Najbolj glasni so bili odgovori o potrebi po prostorih za ustvarjanje in različne dejavnosti, ki da jih za mlade v občini, čeprav ima ta v lasti kar nekaj praznih stanovanj, primanjkuje. Nekdo je županu predlagal tudi odprtje tako imenovanega kulinaričnega inkubatorja, ki ga je predstavil kot prostor, v katerem bi se združevali mladi, ki jih to področje zanima, in kjer bi med drugim razvijali ideje ter organizirali delavnice in izobraževanja.

»Že, ampak kaj bi prodajali? Joto?« je zanimalo župana. »Ne, znanje,« je bil odgovor. »Mar tega ne počnejo drugi, institucije?« je nadaljeval Janković. »Eno je teorija, drugo pa praksa,« so mu pojasnili. In tako se je začela panelna razprava predstavnikov različnih mladinskih organizacij in posameznikov o osnutku dokumenta, ki so ga posebej za skupino mladih, kot eno »najranljivejših«, pripravili na občini. Poimenovali so ga Strategija MOL za mlade 2015–2024 in podnaslovili z Ljubljana – mesto mladih in za mlade. Zdaj od mladih pričakujejo, da bodo osnutek do 15. julija ovrednotili in dopolnili.

Skrb vzbujajoči podatki

Kot ugotavljajo v osnutku strategije na občini, ki je do leta 2016 nosilka certifikata Mladim prijazna občina, je v starostni skupini od 15 do 29 let slaba petina njenih prebivalcev. Glede na to, da je Ljubljana univerzitetno, kulturno in gospodarsko središče, je mladih, ki v mestu začasno prebivajo, se izobražujejo ali delajo, še precej več.

Zadnji podatki zavoda za zaposlovanje po drugi strani kažejo, da je petina prijavljenih v evidenco brezposelnih v ljubljanski občini prav mladih. Da številke o deležu brezposelnih med mladimi vzbujajo skrb, ugotavljajo na občini. Eden od ciljev strategije je zato »znižati stopnjo brezposelnosti mladih v MOL pod povprečje Evropske unije in pod slovensko povprečje«. In čeprav v strategiji govorijo o spodbujanju tistih oblik dela, ki naj zagotavljajo trajnejše učinke, se tudi zavezujejo, da bodo skupaj s partnerji zagotavljali »sistemsko podporo razvoju inovativnih podjetniških pobud mladih«. Pri tem med drugim navajajo tako imenovane start-upe ali zagonska podjetja, nadaljnji razvoj programa Podjetno v svet podjetništva in uvedbo »rednih tedenskih srečanj ljubljanske start up skupnosti in tedenskih strokovnih/motivacijskih srečanj za potencialne podjetnike«.

Da gre za »pretirano podjetništvo«, ki ne ustreza vsakomur in nima trajnejših učinkov, je bilo na četrtkovi razpravi slišati nekaj glasov, medtem ko se je večina tam izrečenih predlogov nanašala na potrebo po razvijanju podjetništva. In čeprav (tudi) mediji poročajo predvsem o uspešnih zgodbah na tem področju, so v Mladini pred časom opozorili na podatek, da inovatorji zgolj eno od tri tisoč zamisli razvijejo do oprijemljive novosti in da več kot 90 odstotkom zagonskih podjetij izdelka ne uspe niti spraviti na trg, kaj šele da bi postala dobičkonosna.

Potencial v mladinskih organizacijah

V sindikatu Mladi plus so tako na razpravi opozorili, da naj občina raje spodbuja dolgotrajno zaposlovanje, ne pa kratkotrajnega in negotovega, ki pogosto vodi v prekarnost. Po njihovem ima negativne učinke tudi zakon o urejanju javnih financ ali zujf, ki prepoveduje zaposlovanje v javnih službah. Potencial v zaposlovanju med drugim vidijo v mladinskih organizacijah, ki zdaj povečini delujejo na prostovoljni osnovi. Predlagajo še ustanovitev stalnega mladinskega telesa znotraj MOL, prek katerega bi mladi sodelovali pri oblikovanju širših občinskih politik. Kot so opozorili, ga nekatere slovenske občine že imajo.

V Mladinskem svetu Ljubljane so med drugim poudarili pomen mladinskega organiziranja kot »učnega polja demokracije«, predstavniki Socialne akademije pa so predlagali ustanovitev posebnega prehodnega doma, s katerim bi mladim, potem ko končajo šolanje in s tem izgubijo pravico do subvencioniranega bivanja, olajšali prehod v osamosvojitev.

Župan predlogov ni slišal, ker je kmalu po uvodnem pozdravu zapustil dvorano, so pa na občini obljubili, da bodo deset ključnih med njimi vključili v strategijo.