Tiskane izdaje
Mestni lokali na predvečer prvega maja organizirajo zabave z didžejem s pridihom jugonostalgije in tako je bilo tudi v sredo. Razen v Bikofeju, ta je v sredo zvečer meščanom in meščankam zaželel lahko noč do nadaljnjega. »Na kavo pa le še pridite,« so zapisali. In kako smo prvomajske praznike preživljali včasih?
»V Ljubljani je na mestnih ulicah več ljudi kot običajno; hitijo po nujnih opravkih, v dolgih vrstah čakajo na kruh in druga živila, mnogi (zlasti mnoge) bolj ali manj potrpežljivo podaljšujejo vrste še celo pred vrati frizerskih salonov: v večini ljubljanskih organizacij so se namreč dogovorili, da je današnji petek dela prost dan in so zato delali minulo soboto,« smo priprave na šestdnevni praznični teden 29. aprila 1977 opisali v Delu, v članku z naslovom Slovenija praznuje doma.
Za povečane potrebe poskrbela pivovarna Union
Na zadnji aprilski petek pred 37 leti so bile tako prazne skoraj vse tovarne v mestu, saj so bili v Litostroju, Saturnusu, Rogu, Staninvestu delavni eno soboto prej. So pa navaden delovni dan imele trgovine in vsi tisti delavci, ki so bili zaposleni v takšnih dejavnostih, ki za meščane in meščanke na petek niso smele zastati. Tako so se namreč dogovorili ljubljanski sindikalisti.
»Tekoči trak ni zastal, denimo, v Ljubljanskih mlekarnah in tudi v pivovarni Union, kjer bodo (nemara za povečane potrebe uporabnikov?) delali ne le danes, ampak tudi jutri. Izjeme so še organizacije združenega dela, ki so dolžne izpolniti delovni koledar in sporazume s partnerji, zato imajo danes delovni dan. Tako bodo tudi jutri delali na primer v Energoinvestovem tozdu Tovarna transformatorjev,« smo takrat še pisali v Delu.
Na Rožniku povorka
V prestolnici je bilo takole: »Več tisoč Ljubljančanov se je na večer pred praznikom udeležilo tradicionalnega kresovanja na Rožniku in Šmarni gori. Prvega maja je, v zgodnjih jutranjih urah, kot že v predvojnem času, krenila na Rožnik povorka delavnih ljudi z rdečimi nageljni. Veliko Ljubljančanov pa je že konec minulega tedna odpotovalo na krajše ali daljše izlete, tako da je bilo mesto v teh prazničnih dneh navidez skoraj prazno.«
Posebno slovesno pa so prvi maj slavili leta 1919. France Klopčič, publicist in zgodovinar je takrat zapisal: »Prvi maj 1919 je potekal na Slovenskem sila svečano ... Zlasti je bil mogočen nastop delavstva v Ljubljani. V tovarnah se je ustavilo delo. Iz rdeče okrašenih predmestij so se vsuli sprevodi delavcev v prazničnih oblekah na osrednje ljubljanske ulice in trge.
Silna je bila delavska moč. Nikoli poprej ni bila tolikšna. Disciplinirano so prihajale kolone delavcev in delovnih žena, njih vrste so bile okrašene z rdečimi zastavami in zelenjem. Za red so skrbeli reditelji z drčenimi znaki na rokavih. Posebno kolono so sestavljali kolesarji, ki jih je bilo več sto. Njihova kolesa so bila ozaljšana z rdečimi trakovi, zataknjenimi za napere, ki so zato oživele, kakor hitro so se zavrteli pedali. Sprevod je bil dolg več kilometrov.«
Ogledalo vam želi lep preostanek praznikov.
