Tiskane izdaje
Ljubljana – LPP kupuje dvajset osebnih vozil, ki bodo namenjena novi storitvi – prevozu na klic. Čeprav vsebina predloga, o katerem bodo konec junija odločali mestni svetniki, nakazuje, da gre za obliko taksi službe javnega podjetja, v LPP pravijo, da ni tako. Taksisti se ne strinjajo.
Predlog sprememb odloka o organizaciji in načinu izvajanja mestnih linijskih prevozov potnikov bodo svetniki 27. junija obravnavali po hitrem postopku. Z njimi mesto med storitve javne službe mestnega linijskega prevoza dodaja »prevoz uporabnikov na klic po vnaprej določenem in po prilagodljivem voznem redu«. Kot določa predlog, bo izvajalec prevoz na klic opravljal »po vnaprej določenem voznem redu, za katerega velja režim prevoz na klic, in po prilagodljivem voznem redu, kjer se čas in relacija vožnje oblikujeta glede na prevozno potrebo potnika«.
Predvideno je, da bo storitev delovala 24 ur na dan, vse dni v tednu, in da se prevoz izvede po vnaprejšnji najavi. Uporabljali bodo vozila, ki imajo največ osem potniških mest. Storitev bo potnik plačal vozniku – bodisi z dobroimetjem, ki ga bo imel na urbani, bodisi z mobilnim telefonom ali pa z bančno oziroma kreditno kartico. Na občini so še določili, da je prevoz na klic brezplačen za predšolske otroke, prav tako bo brezplačen prevoz osebne prtljage in otroških vozičkov.
Na mestnem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet (OGDP) so kot razloge za uvedbo prevoza na klic navedli spremembe zakona o prevozih v cestnem prometu ter ugotovitve OGDP in LPP. Kakšne so te ugotovitve, niso razložili.
LPP: Ne gre za konkurenco
Ob določilih, da prevoz na klic deluje nonstop in se lahko opravi tudi zunaj predvidenega voznega reda (čas in relacija se oblikujeta glede na potrebo potnika), se postavlja vprašanje, ali občina vpeljuje tako imenovani mestni oziroma zeleni taksi. Tega je župan Zoran Janković napovedal že pred leti. Predvideno je bilo, da bi zeleni taksi uvedli pod okriljem LPP, k sodelovanju pa bi povabili vse taksiste z licenco, ki delujejo na območju MOL, in z zainteresiranimi sklenili pogodbe. Iz tega nato ni bilo nič, saj so predlogu nasprotovali taksisti.
V LPP so na vprašanje, ali bo nova storitev konkurenca taksistom, odgovorili, da prevoz na klic ne konkurira prevozom s taksijem. »Taksi prevoz nagovarja točno določeno skupino ljudi in na te potnike taksisti tudi čakajo na različnih krajih po mestu.« Dodajajo, da ima prevoz na klic drugačno logiko, da se bo lahko izvajal zunaj objavljenih voznih redov, storitev pa bo obračunana po ceniku, ki ga še oblikujejo, o njem bo odločal tudi mestni svet. »Cena prevoza na klic mora biti sprejemljiva za uporabnike in ekonomska, da se bodo stroški storitve pokrivali v največji možni meri iz prihodka od prodaje,« so zapisali v LPP.
»Prevoz na klic bo zanimiv predvsem za tisto skupino uporabnikov, ki zaradi ekonomskih in infrastrukturnih razlogov nimajo redne linije v bližini. Transparentnost, enotna tarifa in vključitev v sistem javnega prevoza so prednosti načrtovane storitve,« pravijo v LPP. Dodajajo, da MOL še vedno načrtuje uvedbo mestnega taksija: »V primeru, da bo država prisluhnila željam občin in omogočila pogoje, kot jih imajo druga evropska mesta, bomo v Ljubljani gotovo uvedli tudi mestni taksi.«
Še več kaosa
Toda taksisti so jasni: da gre za neposredno konkurenco taksi službam, se strinjata tako Silvester Mikša iz Taxi Lagune kot Tomo Žmavc, predsednik Taksi društva Ljubljana. »Vsak, ki pride na cesto, je konkurenca, ki vzame nekaj odstotkov posla. Že tako je težek boj za obstanek in preživetje,« pravi Mikša in dodaja, da mesto obrača zakon v svojo korist: »Prevoz na klic pomeni, da lahko vozi vsak, ne potrebujejo licence, turističnega izpita za voznika, kar potrebujemo mi.« Prepričan je, da bo s tem le še več kaosa na že tako neurejenem področju.
Da gre za uresničevanje napovedi o mestnem taksiju, je prepričan tudi Žmavc. Priznava, da je problem taksistov, da se ne morejo dogovoriti za enoten nastop proti mestu: »Različne družbe imajo različne interese. Mi, ki smo združeni v društvu, se ukvarjamo samo s prevozi s taksijem in to delamo resno, nekaterim drugim pa ni do tega, da bi se področje uredilo.« Pričakuje, da bodo redne stranke ostale, koliko se jim bo poznal vstop LPP na trg, pa bo odvisno tudi od tega, »kakšno reklamo si bodo delali in katere ugodnosti, s katerimi se mi ne bomo mogli kosati, na primer plačevanje z urbano, bodo omogočali«.
Oba sogovornika pa se strinjata, da so utemeljitve LPP, da ne gre za konkurenco taksistom, ker ti na potnike čakajo na določenih mestih, sprenevedanje. Pravita, da je prevozov, ki jih opravijo po telefonskem naročilu, okoli 90 odstotkov, le desetina je takih, ko ljudje taksi ustavijo na cesti.
Oglasi na vozilih
Vendar v LPP že poteka postopek nakupa dvajsetih osebnih vozil na finančni lizing, s katerimi bodo zagotavljali storitev. Na javni razpis so prejeli le eno ponudbo, a niso razkrili, kdo jo je oddal in kolikšna je njena vrednost. Razpisna dokumentacija sicer ni določala načina pogona vozil, toda kot kaže, so prejeli ponudbo za električna vozila. Ta bodo po vzoru avtobusov polepljena z oglasnimi sporočili. »Z oglasnimi površinami bomo pokrili del lizinga. Prizadevamo si, da je ta del čim višji, ker želimo za nakup porabiti čim manj finančnih sredstev,« so zapisali v LPP.
Za polnilnice 170 tisočakov
Za nova vozila na območju upravnega poslopja ob Celovški cesti LPP že postavlja električne polnilnice. Prejšnji mesec so uredili polnilnico z 12 mesti, teče pa razpis za postavitev še ene s šestimi priključki. Poleg dvajsetih vozilih, ki jih kupujejo, ima LPP v »električnem« voznem parku že eno kurirsko vozilo, turistični vlakec in štiri kavalirje. Nakup novih osebnih vozil sicer ni bil predviden v investicijskem načrtu LPP, kar (tako kot obravnava sprememb odloka po hitrem postopku) kaže, da je šlo za hitro odločitev.
V javnem podjetju so pojasnili, da so se za uvedbo prevoza na klic in nakup vozil odločili po sprejetju letnega načrta, da pa za to niso delali rebalansa. V poslovnem načrtu je bila predvidena postavitev električne polnilnice, a le v vrednosti 15.000 evrov. Prva polnilnica z 12 priključki pa jih je stala 112 tisočakov (brez DDV), dodatna jih bo še približno pol toliko. Na razpis se je s ponudbo, vredno 57.663 evrov, namreč javil le Elektro Ljubljana OVE, ki je postavil že prvo polnilnico.
