Tiskane izdaje
Ljubljana – Ment je moment urbane glasbe, ko se v treh dneh na osmih odrih predstavi 50 nastopajočih, mednje pa pomeša dvesto mednarodnih glasbenih strokovnjakov. Ti so že drugič priromali v Ljubljano, da bi se poučili o naši glasbeni ponudbi in med seboj podelili neprecenljivo znanje.
Eden takih je Login Kočiški, makedonski menedžer (pod njegovim okriljem so zvezde, kot so Dubioza Kolektiv, regijo pa zastopa tudi Manu Chao), organizator festivalov, koncertov in pivec bambusa, ki je na Mentu izjemoma posegel po gorkem listu – Bevog je bil zanj namreč presladek. Za uvid v slovensko plat glasbene scene pa je poskrbel Miran Rusjan iz neodvisne založbe Moonlee Records, uspešen menedžer Repetitorjev in Damirja Avdića, sicer pa tudi sodelavec festivala Ment.
Kino Šiška je prvi dan festivala vrvel in buhtel od bratske ljubezni. Seveda, glasba je brezmejna. Pa je tako tudi, ko gre za biznis?
Login: Prišel je nov čas in razlike med nami smo pustili za sabo. Ne glede na narodnost imajo skupine iz nekdanjih republik vse več potenciala. Prej so bili glasbeniki sami svoji založniki, producenti, menedžerji, agenti in še piarovci. V zadnjem času pa je stvari v roke prevzela gverila, nova ekipa entuziastov, ki se počasi uči obrti in na novo gradi glasbeno industrijo. Imamo veliko dobrih koncertnih prizorišč in dobre produkcijske menedžerje, »booking« menedžerje, agente, piarovce, ki našim glasbenikom lahko pomagajo konkurirati tudi na tujih trgih. Preboleli smo vse otroške bolezni in pripravljeni smo na divjino glasbenega biznisa. V prihodnjih nekaj letih bo svet šele začutil moč Balkana.
Miran: Glasbeni trg je po razpadu Jugoslavije ostal bolj ali manj poenoten. Tudi zase lahko rečem, da sem bolj povezan z nekom iz Skopja kot pa iz Milana. Imamo skupno zgodovino, jezik nam je bližje, kulturni prostor je poenoten. Zoreli smo skupaj, se učili drug od drugega. Gre tudi za mrežo ljudi, ki sodelujejo in krožijo po festivalih, kakršen je tudi Ment.
Omenila sta gverilo. Glasbena industrija pri nas še vedno gradi na entuziazmu ali lahko računa na institucionalno podporo?
Login: Če pogledamo rezultate makedonske izvozne politike, bi bili tudi kar zadeva glasbo, še zdaj v paleolitiku. Če pa pogledamo, kaj smo v tem času naredili za glasbeno industrijo sami, je rezultat očiten. Makedonski glasbeniki nastopajo na glavnih odrih festivalov, kot sta Primavera Sound v Barceloni ali madžarski Sziget. Institucionalna podpora gor ali dol, če ne razumeš glasbene kulture in tega posla ne opravljaš z dušo, se nič ne zgodi. Res pa je, da čeprav smo v Makedoniji trdo delali, nimamo takih rezultatov, kakršne imate vi tukaj.
Miran: Pri nas v določeni meri lahko računamo na institucionalno podporo. Kino Šiška kot producent Menta je razumel vizijo nekaterih posameznikov in jo finančno podprl. Ministrstvo za kulturo sicer finančno podpira nekatere posamezne projekte, gostovanja, ampak enkratni obisk nekega benda v tujini ne zagotavlja uspeha. Treba je spodbujati dolgoročno načrtovanje, vzpostaviti podporno okolje, vzgojiti ljudi, ki morda z manjšim vložkom poskrbijo za konstantno promocijo slovenske glasbe in kulture v tujini. Ena od idej je bila vzgojiti nove kadre. A še vedno so to ljudje, ki delajo več stvari hkrati – si agent, piarovec in manager v eni osebi.
Login: Shizofreniki na kratko.
Najbrž nov val strokovnjakov ne pljuskne na obalo kar čez noč ...
Miran: Nikakor. Zato je potreben miselni preskok. Pri nas te še vedno ljudje, ko jim poveš, da si menedžer, pogledajo z dvignjeno obrvjo. Kot bi bilo to nekaj slabega, še posebno v alternativnih vodah. Slovenska scena je tako majhna, da ni treba biti ravno genialec, da se znajdeš med dvajsetimi mesti in tridesetimi veselicami. Za to res ne potrebuješ veliko poznanstev ali strokovnega znanja. Ko pa stopiš na mednarodni trg, se spopadaš z vso brutalnostjo kulturne industrije. Vsi imajo napeljane mreže, okolje je konkurenčno, gre pač za biznis. Že napolniti dvorano v velikosti Kina Šiške, ni hobi.
Login: Slovenije pred nekaj leti ni bilo na glasbenem zemljevidu. Od nekod pa so se pojavili posamezniki, ki so začeli lobirati in podpirati slovensko glasbo. Danes na največjih »showcase« festivalih, kakršna sta nemški Reeperbahn ali Eurosonic, slovenska glasba kotira zelo visoko. Slovenske skupine dobivajo najboljše priložnosti, najboljše termine, imate najboljšo promocijo, pijačo in hrano na pogostitvi ... In to zaradi nekaj entuziastov, ki znajo dobro opravljati svoje delo.
In kakšen je izkupiček takih »showcase« festivalov? Tudi Menta?
Login: Pin konference, ki jo organiziram v Makedoniji, ni obiskalo veliko glasbenikov. A tisti, ki so prišli, že žanjejo sadove. Bernays Propaganda imajo, na primer, dva meseca po dogodku potrjene nastope na štirih največjih evropskih festivalih. Tudi festivali, kot je Ment, odpirajo vrata vsem, ki se želijo seznaniti z industrijo, agenti, menedžerji, stopiti v šovbiznis. Po mojih izkušnjah ni pomembna samo kakovost nekega benda, ampak infrastruktura, ki za njim stoji in z Mentom Slovenija gradi ravno to. S tem pa to pomeni tudi priložnost za tuje bende, ki se lahko predstavijo na novem trgu. V prihodnjih treh letih se bodo pokazali rezultati, ki bodo slovensko urbano glasbeno kulturo dvignili na novo raven.
Miran: Ljubljana ni bila ravno destinacija, kamor bi ljudje prihajali zaradi glasbe. Mislim, da Ment to spreminja. Tuji menedžerji in promotorji zdaj pridejo k nam, da bi prisluhnili naši glasbi. Tak dogodek ponuja predvsem prostor za širjenje poznanstev, ki niso enkratna, ampak trajajo mnoga leta. To je investicija v prihodnost. Ni smisleno spraševati, koliko bendov je zaradi Menta odšlo na turnejo v tujino. To je tek na dolge proge. Učimo se, pridobivamo znanje, stike. Morda jih nismo izkoristili lani, jih bomo pa letos.
Login: Glasbeni festival ni samo glasba. Je srečevanje, mreženje. Na koncu ni najpomembneje, kdo je najpametnejši na debati za okroglo mizo, ampak kdo zadnji o(b)stane za točilnim pultom.
V katero smer pa v večini teče glasbeni uvoz/izvoz na področju nekdanje skupne države?
Miran: Precej enosmerno. V našo smer. Morda je razlog to, da je Slovenija finančno nekoliko stabilnejša, lahko ponudi boljše honorarje, ima bolj razvito klubsko sceno. Bendi iz nekdanje skupne države so vedno radi prihajali k nam in občinstvo jih je imelo rado. Težje je bilo slovenski skupini uspeti v tujini, kjer so manjše vstopnine, manjši honorarji. Tudi povpraševanja ni bilo toliko. Od nekdaj je bilo manj prometa v drugo smer.
Kakšna je glede na trenutno stanje na festivalski in klubski sceni najboljša strategija?
Miran: Treba je uravnotežiti oboje. Mnogi bandi igrajo na festivalih, a ne dobijo dobrega termina. Nič ne pomeni, če na primer na Exitu nastopaš ob štirih popoldne, ko ni nikogar pod odrom. Pomembna je dolgoročna strategija. Morda se izplača s kakšnim festivalom raje počakati in si vmes s turnejami v klubih in medijskimi akcijami graditi ime. Potem pa poskušati na pomembnem festivalu dobiti boljšo pozicijo.
Omenili ste ugodno klubsko atmosfero v Sloveniji. Se je v zadnjem času kaj spremenila?
Miran: Problematično je staranje publike. V Sloveniji infrastruktura obstaja, veliko krajev ima dobre klube, vendar ljudje ne hodijo več na koncerte žive glasbe. To ni samo slovenska specifika. Kultura obiskovanja koncertov upada. Kino Šiška je med prvimi prepoznal to težavo in uvedel Indekš, študijski program z ugodnostmi za študente in Špil ligo, koncerte dijaških bendov. To so programi, ki so namenjeni vzgajanju publike.
Kako prijazna do nekoliko alternativnejše pop in rock glasbe pa je Ljubljana?
Miran: Situacija ni slaba. Lani so bili tuji gostje Menta navdušeni nad Metelkovo, ki je ena od lokacij festivala. Čeprav je nekoliko dlje od središča festivala v Kinu Šiška. Problem pa je, da v središču Ljubljane nimamo kluba. Lani smo vključili K4, a tudi to ni središče mesta. Tako smo obsojeni na obrobje mesta – Šiško ali getoizirano Metelkovo. Festival Eurosonic poteka v centru Groningena, kjer so klubi na eni ulici. Koncerti se odvijajo tudi v cerkvah. V Talinu s festivalom zaživi ves center mesta. Ment raste in že se postavlja vprašanje, kam se lahko razširi. Letos gostimo okoli tristo tujih gostov, ki zapolnjujejo mestne nastanitve. Ne smemo pozabiti, da gre sploh v mrtvi februarski sezoni, tu tudi za kulturni turizem.
