Tiskane izdaje
Ker v poslopju Cukrarne ob Ljubljanici prostorski, higienski in tehnični pogoji niso več ustrezali nastanitvi vojaštva, se je poveljstvo 27. domobranskega pehotnega polka, sestavljenega v glavnem iz Slovencev, odločilo, da bo po izteku najemne pogodbe 1883. zgradilo novo cesarsko-kraljevo domobransko vojašnico.
Gradnjo vojašnic zunaj takratnega širšega mestnega jedra so ljubljanske oblasti oberoč podpirale, saj so v času zidave delo dobili številni delavci, prevozniki in obrtniki, dobro pa so zaslužili tudi trgovci in gostilničarji. Vojaki in oficirji so tudi kasneje mestu prinašali lep dohodek. Tako je bilo ob koncu 19. stoletja v Ljubljani nastanjenih približno dva tisoč vojakov, vseh prebivalcev pa je bilo nekaj več kot 36.000.
Novo domobransko vojašnico (domobranci so bili manjši avtonomni del avstro-ogrske vojske, ki so se v avstrijski polovici države imenovali Landwehr, na Ogrskem honved in Hrvaškem domobrani) so leta 1891 začeli graditi na križišču Poljanske in Domobranske (od 1952. Roške) ceste. Na tem zemljišču je bila dotlej kmetija s hišo, hlevom, kozolcem, prostorom za mlačev, vrtova in tri njive.
Pomikajte drsnik med slikama:
Prvi del mogočne zgradbe v obliki črke U so končali že naslednje leto, drugega pa po potresu 1899. Po propadu avstro-ogrske monarhije so jo prevzele jugoslovanske oblasti in jo preimenovale v Kralja Petra vojašnico. Med drugo svetovno vojno so bile v njej nastanjene italijanske, nemške in domobranske vojaške enote. Po drugi svetovni vojni se je vanjo vselila Jugoslovanska ljudska armada, jo preimenovala v Kasarno maršala Tita in jo uporabljala do osamosvojitve Slovenije 1991.
Tri leta prej je v njej potekal vojaški sodni proces proti četverici (Janši, Borštnerju, Tasiču in Zavrlu), med katerim so Roško cesto zasedli demonstranti ter zahtevali njihovo izpustitev in spoštovanje človekov pravic. Vojašnica je bila nekaj časa namenjena nastanitvi beguncev, nato pa je lastništvo nad opuščeno zgradbo prevzelo ministrstvo za kulturo. V obnovljeni vzhodni trakt glavnega poslopja so se 1995. preselili depoji Arhiva RS in Zgodovinskega arhiva Ljubljana, v zahodnem traktu je od 2000. Restavratorski center RS, medtem ko izstopajoči vhodni trakt z razgledniške fotografije žalostno propada. V ločeni stavbi ob Roški cesti so od 1995. prostori Srednje ekonomske šole.
V pritlični hiši levo od vojašnice se je malemu trgovcu in hišnemu posestniku Juriju in materi Mariji 18. maja 1861 rodil slikar Ferdo Vesel.
