Tiskane izdaje
Na območju današnjega Tabora in Vidovdanske ulice je bila v 17. stoletju večja jama, v kateri so prirejali živinske sejme, zato se je tega prostora oprijelo ime Kravja dolina. Leta 1883 so na njenem zahodnem koncu zgradili cerkev Srca Jezusovega in misijonsko hišo lazaristov, tri leta kasneje pa na severnem še belgijsko vojašnico (zdaj Slovenski etnografski muzej).
Tako se je izoblikoval trg, za katerega se je leta 1913 tedaj že bivši ljubljanski župan Ivan Hribar javno zavzel, naj ga ne zazidajo. Mestna občina je nato to zemljišče leta 1920 prodala Društvu Sokol I Tabor, ki je na njem najprej uredilo odprto telovadišče, leta 1923 pa je po načrtih arhitekta Ivana Vurnika začelo graditi svoj dom. Gradnjo je vodil in nadziral njegov sošolec s Tehniške visoke šole na Dunaju in član taborskega Sokola Ladislav Bevc, načrte za ostrešje pa je napravil inž. Stanko Dimnik.
Rumeno fasado Sokolskega doma na Taboru, ki je bil eden prvih večjih pokritih športnih objektov v Sloveniji, je arhitekt oblikoval s kombiniranjem narodnih in geometrijskih motivov. V notranjosti je v osredju razkošno zasnovana obokana telovadna dvorana, ki v dolžino meri 31, v širino 16 in v višino 13 metrov.
Okoli nje so razmeščeni dve manjši dvorani in drugi prostori, v katerih so bili sprva knjižnica, lutkovna dvorana, godbena soba, spominska sejna soba, javno kopališče idr. Strop dvorane je predrt z okroglimi zračniki, ki imajo na strehi videz opečnih dimnikov. Stene velike dvorane so sestavljene iz stebrov, med katerimi se vse do stropa vrstijo velika obokana okna, k dobri osvetlitvi pa prispeva tudi zastekljen del strehe.
Poleg zadružne gospodarske banke na Miklošičevi cesti velja Sokolski dom na Taboru za enega najpomembnejših Vurnikovih del, povezanih s secesijo, saj se je zatem začel ukvarjati s funkcionalistično arhitekturo.
V tridesetih letih prejšnjega stoletja je Sokolsko društvo pridobilo še zemljišče med domom in cerkvijo Srca Jezusovega in na njem postavilo lahkoatletske naprave. Na Taboru so se kalili številni uspešni telovadci, atleti, sabljači, ki so nastopali tudi na olimpijadah. Po drugi svetovni vojni se je Sokol preimenoval v TD Partizan Tabor, po osamosvojitvi pa v ŠD Tabor, ki v domu, potrebnem obnove, organizira različne športne dejavnosti.
