Ministrstvo od Rokavca zahteva umik izjav

Litija mora zmanjšati dolg, ki po podatkih ministrstva za finance znaša že 19 milijonov evrov.

Objavljeno
26. marec 2015 18.22
Bojan Rajšek, Litija
Bojan Rajšek, Litija

Litija – Litijskemu županu Franciju Rokavcu so sogovorniki na ministrstvu za finance (MF) jasno povedali, da naj ne pričakuje soglasja za najetje dolgoročnega, štiri milijone evrov težkega bančnega posojila. Pričakujejo veliko znižanje dolga, kakor tudi umik patronatskih izjav za nasedlo občinsko družbo SVC.

Sestanek je bil organiziran na Rokavčevo zahtevo z namenom, da ministrstvu pojasni vprašanja o zadolževanju. Od gostiteljev je že v prošnji za sestanek zahteval, da izjavi, ki ju je podpisal na zahtevo NLB za najem dveh posojil za podjetje SVC (skoraj deset milijonov) ne interpretirajo več kot poroštvi, ker to po njegovem prepričanju nista.

Koliko računov skriva župan?

Finančnikom so se zatresle hlače in krila, zato so se z Rokavcem le sestali, a stališča do zadolževanja niso spremenili, saj občinarji niso predložili novih dejstev. Občina mora namreč zelo znižati zadolženost. To pomeni, da ne bo presegla zakonsko dovoljene kvote osem odstotkov lanskih prihodkov. Ti so lani znašali 11,8 milijona evrov. Po neuradnih podatkih za lani znaša litijski dolg že 19,2 milijona evrov in je s 1261 evra dolga na prebivalca tretja najbolj zadolžena občina v državi (za Gornjimi Petrovci in Kostelom). Rokavec sogovornikov ni seznanil, da ima v predalih še za približno deset milijonov neplačanih računov.

Rokavec je za Delo povedal, da so ministrstvu pojasnili in z njimi razjasnili stališča do zadolženosti ter da so mu predstavili pogoje za dolgoročno zadolžitev, ki pa jih javnosti ni razkril. Tudi njegov odvetnik Aleksij Mužina ni hotel razkriti, pod katerimi pogoji bi se občina lahko zadolžila. Po naših informacijah je ministrstvo zahtevalo, da občina umakne patronatske izjave, ki so po zagotovilu Rokavca le častne, čeprav se je občina z njimi »brezpogojno zavezala za nenehno izpolnjevanje finančnih in pogodbenih obveznosti do banke«. Poleg tega mora občina skladno z zakonom o spremljanju državnih pomoči vse tri dokapitalizacije podjetja SVC priglasiti kot državno pomoč. Občina je do zdaj nasedlo naložbo v SVC že dokapitalizirala z 2,8, letos pa jo namerava še s tremi milijoni. Na MF zatrjujejo, da dokapitalizacija SVC z občinskim denarjem ni skladna z zakonodajo in po predpisih o državnih pomočeh ter predpisih EU pomeni nedovoljeno pomoč.

»Patronatske izjave je treba presojati po vsebini«

Za pojasnilo o litijskih »obvezujočih patronatskih izjav« smo zaprosili prof. dr. Miha Juharta s katedre za civilno pravo na ljubljanski pravni fakulteti, ki pravi, da patronatska izjava nima zakonsko določene vsebine in je treba njene pravne posledice presojati po vsebini. Če njena vsebina ustreza vsebini poroštva, potem gre lahko za poroštvo, včasih pa patronatska izjava nima nobenih pravnih posledic. Opozoril je na določilo desetega člena zakona o financiranju občin, ki določa, da občina lahko izdaja poroštva za obveznosti iz zadolževanja proračunskih uporabnikov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je, v obsegu in po pogojih, ki jih določa odlok, s katerim se sprejme občinski proračun, in če imajo te osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov. V konkretnem primeru vsebina patronatske izjave ni popolnoma jasna, je dodal Juhart.