MOL: Pred koncem leta znižanje proračuna za 72 milijonov

Tretji rebalans proračuna: Znižanje skoraj vseh postavk, manj evropskih sredstev in nič evrov za poplavno varnost.

Objavljeno
14. november 2014 20.52
Slovenija, Ljubljana, 07.12.2011 - Novinarji pred mestno hisso ko so se sestali Gregor VIRANT, Janez SSUSSTARSSICC,... in Zoran JANKOVICC. Foto: Leon VIDIC/DELO
Maša Jesenšek, Ljubljana
Maša Jesenšek, Ljubljana

Ljubljana – Pričakovano bodo novi svetniki na prvi vsebinski seji novega mandata krepko popravljali zgrešena proračunska pričakovanja občine. Mestna uprava je za decembrsko sejo predlagala rebalans, s katerim bodo pričakovane prihodke in odhodke zmanjšali za petino oziroma za dobrih 70 milijonov evrov.

Tretji rebalans proračuna MOL za leto 2014 (prvega so sprejemali v začetku leta, drugega na julijski seji) proračun z veljavnih 361,4 milijona evrov znižuje na 289,2 milijona evrov. Tako prihodkov kot odhodkov bo manj za dobrih 72 milijonov evrov, nespremenjeno pa ostaja načrtovano zadolževanje – občina se bo zadolžila za osem milijonov evrov, čeprav je bila precej neuspešna pri zbiranju ponudb bank, ki bi bile pripravljene dati posojilo (odzvala se je le NLB). Konec leta na občini pričakujejo 1,3 milijona evrov proračunskega presežka. Skupna zadolženost občine se ne bo bistveno spremenila, saj načrtujejo, da bodo odplačali dobrih devet milijonov evrov starih posojil.

Zamude pri nadgradnji Rcera

In kje so se na občini pri načrtovanju najbolj ušteli? Najbolj, za skoraj 38 milijonov, se znižuje postavka transfernih prihodkov, kjer se beležijo nakazila iz državnega proračuna in proračunov drugih občin. Večinoma so to nakazila pridobljenih evropskih sredstev; teh bo namesto 40,8 milijona le 10,4 milijona evrov. Izpad prihodkov gre predvsem na račun kohezijskih projektov, kot so nadgradnja Regijskega centra za ravnanje z odpadki na Barju, kjer bo zaradi zamud letos 24 milijonov evrov manj evropskega denarja, pa gradnje tretje faze Centralne čistilne naprave v Zalogu in povezovalnega kanala C0 (za oba projekta je MOL ostala brez odločbe o dodelitvi evropskih sredstev) in tudi gradnje novih parkirišč P+R (parkiraj in se pelji), ki se še ni začela, ter prenove Cankarjevega nabrežja, ki je že izvedena, a občina ni dobila evropskih sredstev in jo bo morala plačati iz lastnih virov.

Bodo v pol leta prodali za 26 milijonov nepremičnin?

Poleg transfernih prihodkov se opazno zmanjšujejo še davčni in kapitalski. Obe postavki sta nižji za dobrih šestnajst milijonov evrov. Pri davkih bo manjši izplen pri dohodnini, saj Ljubljani po novem izračunu ministrstva za finance pripada pol manj (sedem milijonov evrov) sredstev na podlagi zakona o glavnem mestu, in pri davkih na nepremičnine zaradi padca nepremičninskega davka in zamud z odločbami za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Pri kapitalskih prihodkih, kjer se zbirajo nakazila za prodano premoženje MOL, so na občini zmanjšali pričakovanja pri prodaji stavb za skoraj enajst milijonov evrov, pri prodaji zemljišč pa za dobrih pet milijonov. Kljub temu načrti – ob polletni realizaciji v višini 1,5 milijona evrov in neuspešnih javnih dražbah, ki si sledijo druga za drugo – ostajajo visoki. Na MOL pričakujejo, da bodo konec leta s prodajo nepremičnin zbrali 27 milijonov evrov.

Za slaba dva milijona evrov se znižujejo tudi nedavčni prihodki. Ti bodo nižji predvsem zaradi komunalnih prispevkov, ki naj bi jih bilo namesto za deset le za štiri milijone evrov. Na drugi strani pa bodo dva milijona evrov višji prihodki iz bilančnih dobičkov javnih podjetij, zavodov in javnega holdinga (s štirih se povečujejo na šest milijonov evrov). To pomeni, da bo poleg dobičkov Lekarne Ljubljana in LPT občina prenesla dobiček še drugih organizacij pod okriljem MOL – katerih, v rebalansu ni pojasnjeno. Skoraj pol milijona višji naj bi bil tudi izkupiček od glob in drugih denarnih kazni – pričakujejo, da se jih bo konec leta nabralo za štiri milijone evrov.

Za 63 milijonov evrov manj investicij

Načrtovani odhodki proračuna se s 351,9 milijona znižujejo na 279,8 milijona evrov. Izpad prihodkov se bo poznal pri tako rekoč vseh skupinah odhodkov, daleč najbolj pa pri investicijah. Teh bo namesto 120 milijonov za le dobrih 57 milijonov. Najbolj se zmanjšuje postavka za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije. Če so še julija pričakovali, da jih bo za skoraj 89 milijonov, jih bo po zadnjih načrtih za le 33 milijonov. Investicijskih odhodkov bo kljub temu v iztekajočem se predvolilnem letu precej več kot leto prej: lani so zanje porabili nekaj več kot 37 milijonov evrov.

Pri posameznih oddelkih mestne uprave se bo zmanjšanje razpoložljivih sredstev najbolj poznalo pri oddelku za gospodarske dejavnosti in promet. Namesto načrtovanih 121 milijonov jih bodo lahko porabili dobrih 71. Zmanjšanje gre predvsem na račun zamud pri prej omenjenih kohezijskih projektih pa tudi zamikov pri izvedbi nekaterih drugih investicij (obnova Slovenske, gradnja vodovodov). Aktualna je proračunska postavka »Poplavna varnost na območju MOL«, na kateri je bilo v drugem rebalansu predvidenih le sedem tisoč evrov, s tretjim pa ta znesek zmanjšujejo na nič evrov. Pri pojasnilih je skopo zapisano, da na tej postavki »ni bilo realizacije«.

Drugi največji izpad bo prizadel službo za razvojne projekte in investicije, ki se jim sredstva zmanjšujejo z dobrih 35 na dobrih 22 milijonov evrov. Zmanjšanje gre na račun zamikov pri projektih, kot so gradnje novih cestnih odsekov, parkirnih hiš, obnova kopališča Kolezija, gradnja pristanov v Gruberjevem prekopu.

Brez sprememb za reševalce

Veliko denarja, skoraj 50 odstotkov, izgublja tudi oddelek za urejanje prostora, ki bo lahko letos porabil le 1,5 milijona evrov. Najbolj se bodo zmanjšala sredstva za projekt Ljubljana moje mesto, in sicer z 1,1 milijona na dobrega pol milijona evrov. Več kot 40 odstotkov manj denarja bo imela tudi služba za lokalno samoupravo, ki ima na voljo le še slab milijon evrov. Sredstva so se zmanjšala zaradi počasnejše gradnje poslovno-upravnega centra Zalog ter manjšega obsega investicijskega vzdrževanja in obnov. V preostalih oddelkih in službah je zmanjšanje sredstev manjše, sprememb pa ni le pri mestnih redarjih in oddelku za zaščito, reševanje in civilno obrambo, ki je imel znova veliko dela v preteklih dneh ob poplavah.

Svetniki bodo ob odločanju o tretjem rebalansu (seja bo 8. decembra) potrjevali odločitve in izdatke za nazaj, saj bodo računi, ki na občino pridejo decembra, plačani šele januarja. Ker je končna realizacija proračuna običajno še nekoliko nižja, kot je načrtovano v decembrskem rebalansu, je pričakovati, da bo konec leta prihodkov in odhodkov še vsaj deset milijonov evrov manj. Lansko leto je občina končala z dobrimi 251 milijoni evrov prihodkov. Na decembrski seji bodo svetniki obravnavali tudi realizacijo proračuna ob polletju, medtem ko podatki o realizaciji ob koncu septembra, ki bi bili bolj merodajni, niso znani. Osnutka proračuna za prihodnje leto mestna uprava prav tako še ni predstavila, tako da se bo občina na začetku leta financirala po dvanajstinah.