Na Petkovškovem nabrežju red morda po Eurobasketu

Ljubljana – Gostinski vrtovi so se zadnja leta precej razpasli, predvsem v ožjem središču glavnega mesta. Za nekatere so že moteči, saj odvzemajo prostor pešcem in kolesarjem. Po drugi strani pa je oddaja javnih površin za gostinske namene postala tudi pomemben prihodek občinskega proračuna.

»Na obnovljenem Petkovškovem nabrežju se je težko sprehajati, ker so povsod mize gostincev. Treba bo omejiti število miz in prostor, kamor jih lahko postavijo,« se glasi ena od pripomb na spletnem portalu mestne občine Pobude meščanov. Ljubljančani se zaradi pretiranega zasedanja javnih površin z gostinskimi vrtovi sicer zadnja leta vse pogosteje pritožujejo, predvsem glede postavitve vrtov na ožjih predelih oziroma ulicah, kjer so ti ob večjem pretoku pešcev in kolesarjev lahko moteči.

MOL: Na Petkovškovem nabrežju je kaotično

In kako na pobudo odgovarjajo pristojni na občini? Priznavajo, da je trenutno stanje »kaotično« in da imajo gostinci mize postavljene približno meter čez predvideno mejo, s čimer krepko posegajo v prostor pešcev. Razlog za to pripisujejo gradnji oziroma preurejanju Petkovškovega nabrežja, ki poteka zadnjih nekaj mesecev.

Kot še pojasnjujejo, so ureditev Petkovškovega nabrežja načrtovali v ateljeju Atelier arhitekti pod vodstvom Jurija Kobeta. Na podlagi projekta so bili gostincem izdani tudi dovoljenja in pogodbe za rabo javnih površin. »Po projektu je površin za gostinske vrtove precej manj, kot pa se jih zdaj dejansko uporablja,« priznavajo na MOL in dodajajo, da segajo gostinski vrtovi približno meter čez določeno mejo v smeri proti Ljubljanici. »Vsi lokali v osrednjem območju nabrežja imajo mize preveč južno! S tem seveda ostane za sprehajalce manj prostora,« so zapisali na občini.

Dodajajo, da mize segajo čez mejo tudi na strani ob nabrežju, kar otežuje dostop obiskovalcem, ki bi radi le posedeli ob Ljubljanici, poleg tega postavitev gostinske opreme na nekaterih mestih ob fasadah onemogoča slepim in slabovidnim gibanje po načrtovani poti za slepe.

Z ukrepanjem se ne mudi

Kljub številnim ugotovljenim kršitvam pa se občini s sankcijami, kot kaže, ne mudi. »Podobno stanje bo verjetno tudi v času evropskega prvenstva v košarki, ko pričakujemo veliko obiska in ogledov tekem v lokalih,« so zapisali na mestnem oddelku za urejanje prostora. »Kot oddelek, pristojen za izdajo predhodnih soglasij k rabi javnih površin, bomo predlagali, da se po koncu Eurobasketa na Petkovškovem nabrežju vzpostavi ureditev, kot so jo načrtovali avtorji projekta in ki bo zagotovila dovolj javnih površin tako za gostinske lokale kot za sprehajalce in za posedanje na javnih klopeh zunaj lokalov ter tudi za namestitev stojal za kolesa in druge mestne opreme.« »Kaos« bo torej trajal še vsaj kak mesec dni.

Tudi na Novem trgu je prenova površin, ki se zaključuje – parkirišče so ukinili in po novem bo trg del razširjenega območja za pešce – že spodbudila gostince k postavitvi vrtov. Toda kot kaže, ti vrtovi za zdaj obratujejo še brez dovoljenja. Na naše vprašanje, koliko dovoljenj za postavitev gostinskih vrtov so že izdali in za kolikšno površino, so na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet odgovorili, da bodo po končanih delih izdali dovoljenje baru LP: »Površine še nimamo določene, ker je skica vrta v pripravi.«

Milijon evrov

Po vsem sodeč je prihodek iz oddaje javnih površin v najem gostincem postal ena od pomembnih postavk občinskega proračuna. Če se celotni občinski prihodki v zadnjih nekaj letih znižujejo, pa ta postavka skoraj konstantno raste. Kot kažejo podatki, ki so nam jih poslali z oddelka mestne uprave za finance in računovodstvo, se je znesek iz teh virov precej povečal že v letih 2010 in 2011, po čemer lahko sklepamo na širjenje javnih površin, namenjenih gostinstvu.

Še posebej pa se je prihodek iz tega naslova povečal lani, ko se je več kot podvojili – z dobrih 470 tisočakov je poskočil na več kot milijon evrov (glej graf). Konec leta 2011 je namreč občina precej podražila uporabnino, ki ji jo morajo za kvadratni meter gostinskega vrta odšteti gostinci. Na najbolj »elitnih« lokacijah, trgih in nabrežjih v mestnem središču se je ta znesek namreč več kot podvojil, medtem ko so se cene na manj elitnih lokacijah v središču dvignile za dobro tretjino, zunaj centra pa se celo nekoliko znižale.

Glede na to, da se je prihodek MOL iz najemnin lani povečal za kar 214 odstotkov v primerjavi z letom prej, kaže, da povišanje cen ni bistveno vplivalo na zanimanje gostincev za postavitev vrtov na javnih površinah in da se trend širjenja teh površin nadaljuje.