Nekoč v Ljubljani: Robbov vodnjak

Vodnjak je v večini narejen iz domačega, lesnobrdskega kamna, saj se je ladja, ki naj bi iz Benetk pripeljala marmor, pri Trstu potopila.

Objavljeno
23. april 2015 12.28
Martin Rotovnik
Martin Rotovnik
Ljubljana − Vodnjak treh kranjskih rek ali Robbov vodnjak je v svoji kamnoseški delavnici v Ljubljani izklesal kipar Francesco Robba, ki se je rodil v Benetkah leta 1698. Njegove prve udarce v kamen je nadziral beneški kipar Pietro Baratta.

Kot 22-letni fant se je odpravil v Ljubljano in začel delati pri ljubljanskem kiparju in podjetniku Luki Misleju. Dve leti za tem, leta 1722, se je Francesco poročil z njegovo hčerjo Terezijo. Imela sta tri otroke, a so vsi kmalu umrli.

Ko je Terezin oče Luka Mislej leta 1727 umrl, je Francesco Robba prevzel njegovo delavnico in posle. Kmalu po tem je začel graditi svoj ugled in prejel pohvale v cekvenih, aristokratskih in meščanskih krogih, saj je delal na pomembnih sakralnih objektih, kot sta ljubljanska in zagrebška stolnica, postavil osrednja mestna spomenika v Celovcu in Ljubljani.

Njegovo najbolj znano delo v Ljubljani je prav gotovo baročni vodnjak treh kranjskih rek ali Robbov vodnjak, kot mu pravimo od začetka 20. stoletja dalje.

Leta 1743 so mestne oblasti vodnjak naročile pri Francescu Robbi, ki je osnovno idejo za vodnjak dobil pri Berninijevem Vodnjaku štirih rek na Piazza Navona v Rimu.

 

     foto: Arhiv Martina Rotovnika

Pri zasnovi celote pa se je oprl na vodnjak v Rimu, ki stoji na Piazza della Rotonda. Pri tem je Robba štirikotno zasnovo Barigionijevega vodnjaka spretno preoblikoval v preprostejšo trikotno obliko ter tako vodnjak uskladil s tremi smermi, iz katerih so meščani prihajali na prostor pred Mestno hišo. Tri krepke moške postave, ki v rokah držijo vrče z vodo, ki ponazarjajo rečne bogove Save, Krke in Ljubljanice.

           foto: Arhiv Martina Rotovnika

 

Vodnjak je v večini narejen iz domačega, lesnobrdskega kamna, saj se je ladja, ki je iz Benetk peljala marmor, pri Trstu potopila. Samo za prevoz obeliska iz kamnoloma v Ljubljano so porabili skoraj trinajst dni, vleklo ga je tudi do dvajset parov volov. Ker je Francesco stroške kalkuliral napačno in ker se je delo močno zavleklo, je doživel finančni
zlom. Vodnjak so na Mestnem trgu odkrili leta 1751.

V 19. in 20. stoletju je vodnjak deležen številnih sprememb, izgubljene so prvotne stopnice in kamniti vogalni stebriči. V zadnjih desetletjih je bilo veliko poškodb na figurah, izdelanih iz kararskega marmorja.

Po treh desetletjih od prve ideje po ohranitvi in restavriranju je original na Mestnem trgu leta 2006 nadomestila kopija, obnovljeni vodnjak izvirnik pa je bil leta 2008 postavljen v Narodni galeriji v Ljubljani.