Nekoč v Ljubljani: Tivoli

Park so v prvi, še posebej pa v drugi polovici 20. stoletja dopolnjevali z različnimi objekti športno-sprostitvene narave.

S. P.
Thu, 25.02.2016, 12:00

Park Tivoli je največji park v Ljubljani. Načrt za javni park je izdelal francoski inženir Blanchard, odprli so ga leta 1813.

Kasneje so ga urejali Latterman, vrtnarji maršala Radetzkega in drugi.

Po potresu je pri urejanju svetoval arhitekt Fabiani županu in vrtnarju Heinicu. Švicarijo je načrtoval arhitekt Koch, ledenico v bližini pa arhitekt Jager.

Razglednica, poslana leta 1898; Park Tivoli (pogled na tivolski grad in spomenik maršala Radetzkega).
foto: arhiv Zmaga Tančiča

 

Dobro stoletje kasneje, med letoma 1921 in 1939, je Jože Plečnik delno preuredil podobo parka.

Danes ima park številne sprehajalne poti, cvetlične ureditve, fontane in kipe.

Glavne točke parka so trije veliki kostanjevi drevoredi in Jakopičev drevored, ki ga je razširil in uredil Plečnik.


Razglednica poslana leta 1904; Park Tivoli (restavracija Švicarija).
foto: arhiv Zmaga Tančiča

 

Park so v prvi, še posebej pa v drugi polovici 20. stoletja dopolnjevali z različnimi objekti športno-sprostitvene narave.

Tako so zgradili ribnik, ob preureditvi vrtnarije dodali botanični vrt, ohranili rastlinjak, med drugo svetovno vojno so uredili otroško igrišče, že prej letno kopališče Ilirija (1929), športno dvorano Tivoli (1965; arhitekt Marjan Božič), pokrito kopališče s fitnesom in kegljiščem (1973; arhitekt Fedja Košir), ...


Restavracija Švicarija; razglednica, poslana leta 1912.
foto: arhiv Zmaga Tančiča

 

Poleg tega se v parku nahajajo še odprta igrišča za tenis, košarko, kotalkanje in mini golf.

V parku sta še dva pomembnejša baročna objekta: Cekinov in Tivolski grad.

Skupaj z Rožnikom in Šišenskim hribom tvori Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib s 509 hektari površine.

__________________________________

Zmago Tančič je zbirateljstvu starih predmetov zapisan že več kot 35 let. V tem času je v svoje zbirke uvrstil približno 7000 starih razglednic, starih fotografij, drugih drobnih tiskov, kot so vabila, reklame, stare fakture in podobno. Kot rojen Ljubljančan se je poglobil predvsem v zbiranje predmetov, vezanih na glavno mesto in okolico. Njegova prva zbiralska ljubezen je bila numizmatika, za katero ga je navdušil oče, povezavo s tem konjičkom pa še vedno ohranja, saj je podpredsednik Numizmatičnega društva Slovenije.

S svojim gradivom je sodeloval pri več kot petdesetih razstavah, lani tudi pri razstavi ob 60-letnici Gospodarskega razstavišča, 110. obletnici odkritja Prešernovega spomenika v Ljubljani in razstavi ob 120. obletnici ljubljanskega potresa 1895−2015. Njegove razglednice in drugi drobni tiski so del več kot šestdesetih knjig in katalogov.

 

 

 

 

Prijavi sovražni govor