Tiskane izdaje
Ožje središče glavnega mesta je bilo v sredo dopoldne prepredeno s stojnicami, okoli katerih so se smukali ljudje s papirji v rokah. Stojnic je bilo več deset, vsaka je bila opremljena z imenom nevladne organizacije. Na 16. festivalu Lupa se jih je predstavilo okoli 130, medtem ko jih je v Sloveniji registriranih skoraj 30 tisoč.
Zgolj dva tedna pred festivalom, ki ga organizirajo v krovnem Centru za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS), je od tam prišlo javno pismo. »Večmesečni (slabo) prikriti pritiski na okoljevarstvene nevladne organizacije, da naj pozabijo na vse, za kar se sicer zavzemajo, ponižno sklonijo glavo in brezpogojno podprejo okoljevarstveno soglasje za hoško Magno, so se spremenili v odkrito oblastno izsiljevanje in javno gonjo, kakršnih od osamosvojitve naprej še nismo doživeli,« so v njem opozorili nevladniki. Kot bi se zgodila »nekakšna nenaravna opozicija, in so zdaj na eni strani civilnodružbene organizacije, na drugi pa civilna družba«, je v sredo, ko se je na Prešernovem trgu odvijal festival Lupa, razmišljal direktor CNVOS Goran Forbici.
Pritiski so bili vseskozi, toda ta je bil po njegovem »prvič celosten«, pri čemer so nevladniki, kot je dejal, postali »ventil za marsikatere frustracije« ljudi. »Nujni pogoj za to so spletna družabna omrežja, ki z digitalizacijo pred nevladnike postavljajo nove izzive,« je prepričan Forbici. »Takšno spinovsko akcijo je bilo prej veliko težje organizirati, danes pa sploh ne potrebuješ terenske mreže, da bi spreminjal, vplival ali bil viden.« Forbici je govoril tudi o utvari v sodobni družbi. »Spletna omrežja ustvarjajo predstavo, da je mogoče imeti neposredni stik, tudi z oblastjo, in potem marsikdo misli, da nevladnih organizacij ne potrebujemo več. Na to karto igra tudi oblast, ki se najlaže spoprime z individualizirano družbo. Toda če dam primer: posameznega potrošnika je mogoče hitro obrniti, zvezo potrošnikov veliko težje.«
Mižanje
Da v »vsaki demokratični družbi morajo delovati nevladne organizacije, ki so ločene od države in ki malce drugače razmišljajo in hkrati državo opozarjajo na napake«, je menil Milan Bogataj, ki je na stojnici na enem od treh mostov v sredo predstavljal Pomurski ekološki center. Po zadnjih podatkih, ki jih zbirajo pri CNVOS, je v Sloveniji dobrih 27 tisoč nevladnih organizacij. Vse sicer niso nujno aktivne, toda v zadnjem času se njihovo število povečuje za okoli 640 na leto.
Primer Magne je po Bogatajevih besedah sicer pokazal, da »so bile nevladne organizacije najprej glasne, a so se na koncu zaradi napredka, ki je lahko tudi v narekovajih, morale umakniti«. »Vzgajamo mlade, prek mladih starejše, vendar se pokaže, da to ni dovolj. Veliko se govori o zelenih mestih, ekologiji, toda v praksi ni tako ali pa lobiji naredijo po svoje,« je opozoril Bogataj. »Kdaj smo v tej državi bolj papeški od papeža, včasih pa znamo zamižati. Saj lastniki kapitala verjetno tudi ne živijo zraven odlagališč, na katerih je izbruhnil požar.«
Razpisi in denar
Špela Sodja je pred stojnico Mesta žensk, društva za promocijo žensk v kulturi, v sredo listala program bližajočega se mednarodnega festivala sodobnih umetnosti. »To je moj prvi dan v vlogi prostovoljke pri društvu, v katerem opozarjajo na pomembne družbene teme, o katerih bi sicer kdo raje molčal.« Dogajanje na področju civilne družbe v Sloveniji je po njenem tudi sicer pestro in kaže, da je to »pomemben način organiziranja in druženja ljudi«.
Podobno je menil Borut Brezar, ki je stal pred stojnico društva Gibanje za dostojno delo in socialno družbo, delujočega od leta 2011. »Danes imamo ogromno društev, zavodov, ki pomagajo zelo različnim družbenim skupinam na najrazličnejših življenjskih področjih, toda to pomeni, da država ta področja zanemarja,« je bil kritičen. »Zdi se, da na nekaterih področjih država prelaga odgovornost na civilno družbo in hkrati z razpisi uokvirja delovanje organizacij«, zato po njegovem delavstva ni mogoče tako organizirati. »Očitno bomo morali stopiti iz državnih okvirov, saj se dogaja, da delodajalci dobivajo javni denar za izobraževanje o dostojnem delu. Samoorganiziranje delavcev je tako nujno sindikalno, in ne v okviru društev.«
Lepši obraz
Delež javnih sredstev glede na vse prihodke nevladnih organizacij v zadnjem obdobju upada, leta 2015 je bil nekaj manj kot 37 odstotkov, medtem ko so preostala sredstva, kot ugotavljajo v CNVOS, iz drugih virov, kot so donacije, članarine, prihodki iz prodaje. »Ko gre za vprašanje javnega denarja, naše delo uokvirja predvsem tako, da ga je premalo,« je prepričan Forbici, In čeprav pravi, da »pri nas zelo enostavno ustanavljamo nevladne organizacije«, je to po njegovem delno povezano s tradicijo.
»Imamo civilnodružbeno aktivno prebivalstvo, ki išče podobno misleče, ali v političnem smislu in v smislu zastopanja nekih idealov ali zgolj kot povezovanje pri športnih in drugih aktivnostih. Da je to živo, je verjetno povezano tudi s tradicijo iz socializma, a že pred njim, saj denimo gasilstvo sega v leto 1870.« Strinja se, da nevladne organizacije pogosto preprečujejo, da bi bile razmere še hujše, kot so, in tako »na neki način delajo kapitalizmu lepši obraz, kot ga v resnici ima«, toda po njegovem so dileme pri analizi družbe manjše kot v praksi.
»Ko pride družina in pove, da že nekaj dni niso jedli, jim je treba pomagati, čeprav se zavedamo, da bo tako sistem vztrajal še malo dlje,« razmišlja Forbici. »Mislim pa, da morajo obstajati oboji: tisti, ki delujejo v danih okvirih in pomagajo vsem, ki potrebujejo pomoč, ker to pomeni misliti na danes in delati danes, in tisti, ki okvire poskušajo rušiti, ker to pomeni delati danes z mislijo na jutri.«
