Tiskane izdaje
To je glavna pripomba predsednika četrtne skupnosti Janeza Moškriča in več njenih prebivalcev, ki so jo ob javni obravnavi pripomb in dopolnitev k občinskemu prostorskemu načrtu imeli k nameri občine, da bi predvsem zaradi potreb kamnoloma v Sadinji vasi (tega upravlja KPL) po večinoma kmetijskih površinah zgradili novo cesto.
Četudi so pripravljavci gradiva narisali kar štiri različice (z dvema podrazličicama) nove ceste do kamnoloma, pa lastniki kmetijskih zemljišč v ravninskem delu in gozdov na robu niso navdušeni nad nobeno od njih. Odločno pa zavračajo tako »dolinsko različico«, ki bi potekala po sredi travnikov, kot tisto, ki bi šla ob robu gozdov in tamkajšnjih naselij.
Eden od njih je dejal, da sploh ne gre za »živ« kamnolom, saj zadnje čase tam skorajda ne pridobivajo več peska in gramoza, temveč ga predvsem zasipajo s predelanimi gradbenimi odpadki. Predelavo odpadnega materiala bi po njegovem mnenju morali preseliti kam drugam, denimo na Barje, ne pa da tovornjaki še naprej obremenjujejo lokalno cesto, ki je bila zgrajena leta 1968 s samoprispevkom in sploh ne ustreza standardom za promet težkih tovornih vozil (med drugim je tudi preozka).
Namesto predelave
Gajšek obljubil usklajevanje
Miran Gajšek, vodja mestnega oddelka za urejanje prostora, je potem, ko je slišal tudi več očitkov, da se ne država ne občina o novi cesti do kamnoloma ne dogovarjata s krajani, obljubil, da bo končna različica ceste predlagana šele po posvetovanju s četrtno skupnostjo in da ni izključena povsem nova kombinacija vseh različic.
V Polju nočejo novih sosesk
Na sredini javni obravnavi, ki je bila namenjena tudi četrtnim skupnostim Jarše, Moste, Golovec in Polje, udeležilo pa se je je 90 ljudi, je bila do načrtovanih sprememb najbolj kritična Karmen Zupan iz ČS Polje. Nikakor ne razume, da občina kljub večkrat izraženi volji tamkajšnjega prebivalstva, združenega v več civilnih iniciativ, vztrajno vsiljuje nove stanovanjske soseske v Polju, ki jih nočejo. Pa ne zaradi njih samih, temveč zato, ker občina pred tem ne poskrbi za več desetletij načrtovano, a nikoli izvedeno nujno komunalno, cestno in še zlasti družbeno infrastrukturo (vrtci, šole, trgovine ...). Ne razume niti mestnega urbanizma, ki vztraja pri večkrat zavrnjeni pozidavi zelenice ob pokopališču v Polju, in to le štiri metre od pokopališkega zidu, namesto da bi za sosesko in šolo tam uredili park z otroškim igriščem.
Aroganca
Gajšek ji je odgovoril, da je bila to politična odločitev, sprejeta že leta 2010. In dodal, da ni v nasprotju z urbanističnimi predpisi. Razume sicer stanovalko bližnjega naselja hiš, da ji nova soseska ni pogodu, vendar je po njegovem to pač nenehni »spopad« med staroselci in prišleki.
Sicer pa je veliko ljudi spraševalo, zakaj so bili v odgovorih na pobude znova zavrnjeni. Največkrat so ugotovili, da skušajo graditi na najboljših kmetijskih zemljiščih ali poplavno ogroženih območjih oziroma da gre za urbanistično nesprejemljivo razpršeno gradnjo. Smo pa prvič slišali, da sta dva kmeta dala celo pobudi, da se zazidljivo območje spremeni nazaj v kmetijsko (v hribovju v ČS Sostro).
Torkova obravnava
Zanimiva je bila tudi torkova javna obravnava, kjer so svoje lahko povedali pobudniki iz četrtnih skupnosti Rudnik, Trnovo, Vič in Rožnik (oddali so kar 523 pobud).
Na Rudniku je večina navdušena nad načrtom preureditve Jurčkove ceste v »zeleno ulico«. Ta naj bi dobila pločnik in kolesarsko stezo, uredili bodo potok Galjevec, vzdolž nje bodo poskrbeli za zazelenitev, pri Supernovi pa bo nov park.
Vsiljevanje bloka
Med kritiki mestnih predlogov sprememb pa je bil stanovalec iz vrstnih hiš na Jesihovem štradonu. Ne strinja se s pobudo mestnega stanovanjskega sklada, da bi s spremembo dovoljene tipologije zazidave omogočili gradnjo večstanovanjskih objektov, precej višjih od obstoječih v okolici. Kot kupec se čuti ogoljufanega, ker se mu bo tako znižal standard bivanja, saj bi namesto nizke hiše na prosti parceli po novem lahko zgradili manjši blok. Zanj bi bil to tujek med individualnimi hišami. Gajšek mu je odgovoril, da ne gre za velik poseg, temveč le za zgoščevanje naselja in za stavbo, ki bo imela samo pritličje in dve nadstropji. Stanovalca s tem ni potolažil, saj je ta odvrnil, da blok s 60 neprofitnimi stanovanji in 200 dodatnih vozil v soseski gotovo ni majhen poseg.
Legalizacija Rakove jelše
Med drugimi spremembami OPN izstopajo načrt legalizacije na črno zgrajenih objektov na jugu soseske Rakova jelša (poplavno varnost bodo zagotovili z obodnimi nasipi), nova kolesarska povezava od Rudnika do Prul in načrt novega naselja Kozarje. Tega bodo glede na veliko število pobud, ki bi jih sicer morali zavrniti, ustvarili tako, da bodo razpršeno gradnjo združili v zaokroženo stanovanjsko naselje. Upoštevali so tudi pobude lastnikov zemljišč ob Tržaški, ki so se pritoževali, da so pogoji za posege prestrogi. Omilili so jih z umikom zahteve, da je treba za posamezna območja izdelati podrobni občinski prostorski načrt (OPPN). Po novem bi zadoščali že pogoji, navedeni v OPN. Izjema je le Trg MDB, kjer brez OPPN območja ne bodo dovolili urejati. V ČS Rožnik sta večji spremembi oblikovanje rezervata za novo vodarno Koseze. Občina odobrava še načrt širitve živalskega vrta proti zahodu, pri novih parkirnih površinah zanj pa odločno nasprotuje gradnji dodatnih 1200 ali 1300 prostorov. MOL podpira le garažno hišo za tristo vozil ob Večni poti.
