O vračilu naj odloči sodišče, ne upravna enota

Ljubljana – Vračanje zaplenjenega premoženja družini Mayer, pred drugo svetovno vojno eni najbogatejših ljubljanskih trgovskih družin, se bo po delčkih nadaljevalo še nekaj let. To je bistvo nadaljevanja nepravdnega postopka, ki se je pred novo sodnico začelo ta četrtek na ljubljanskem okrajnem sodišču po več kot enoletnem premoru.

Ko smo konec lanskega junija poročali z ljubljanskega okrajnega sodišča, je takratna sodnica vsem udeležencem dala vedeti, da jim bo svojo odločitev (govorila je o možnosti vmesne razsodbe) poslala po pošti. Takrat so vsi pričakovali, da bo odločila o zahtevku Mayerjevih potomcev, naj jim MOL, Snaga, Ljubljanska parkirišča in tržnice (LPT), država, sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ter Ljubljanske mlekarne vrnejo nepremičnine, ki v naravi predstavljajo predvsem izrabljene dele ljubljanskega odlagališča Barje. Ker so na njih zdaj poligon za učenje varne vožnje, avtosejem in parkirišče, so prvi pričakovali, da bodo zanje dobili prisojeno vsaj odškodnino, če že ne bi bila možna vrnitev v naravi, drugi pa, da jim nepremičnin ne bodo odvzeli in da bo zadeva rešena s plačilom odškodnine v obliki državnih obveznic. Ne gre namreč pozabiti, da so Mayerjevi potomci v Ljubljani že dobili vrnjenih nekaj nepremičnin in odškodnino (leta 1994 in 2005).

MOL, Snaga in LPT so pred koncem takratne obravnave sodnici dali vedeti, da pričakujejo jasno odločitev in da naj v primeru vmesnega sklepa o pristojnosti ali nepristojnosti okrajnega sodišča odloči vsaj o tem, ali obstaja podlaga za vračanje nepremičnine, ki je za zdaj v njihovi lasti, v naravi ali ne. Sodnica je sicer kmalu zatem odločila, z njenim sklepom pa ni bil zadovoljen nihče. Zato sta sledili dve pritožbi na višje sodišče, ki je 10. junija letos razsodilo po enoletnem razglabljanju o tej zapleteni procesnopravni zadevi.

Razglasila se je za nepristojno

Kot je razvidno iz sodbe višjega sodišča, je okrajna sodnica svoj sklep izdala julija lani. V njem je zapisala, da sodišče prve stopnje ni pristojno za odločanje o vračanju zaplenjenega premoženja družini Mayer (ker da so jim ga zaplenili leta 1945 po odločbi takratne vmesne ljubljanske zaplembne komisije), da ustavlja postopek in da bi po njegovi pravnomočnosti zadevo odstopila ljubljanski upravni enoti.

Razsodba višjega sodišča

Ker so se zoper sklep okrajne sodnice pritožili tako Mayerjevi kot odvetnica Snage, je o njem razsodilo višje sodišče. To pa ni pritrdilo argumentom okrajne sodnice in je njen sklep, naj zadevo reši upravna enota, razveljavilo. Hkrati je sklenilo, da jo mora v nadaljevanju postopka rešiti okrajno sodišče. V obrazložitvi je višje sodišče zapisalo, da ni mogoče mimo dejstva, da se je postopek začel in tekel po zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij vse do leta 2008 oziroma do prvih odločitev vrhovnega in ustavnega sodišča o teh zadevah. Zanj tudi ni zanemarljivo, da nasprotni udeleženci do leta 2008 niso uveljavljali ugovora, da gre za drug postopek oziroma drugačno pravno podlago. Meni, da bi tako predlagatelji izgubili rok za uveljavljanje zahtev po zakonu o denacionalizaciji, kar bi gotovo pripeljalo do neenakega položaja vseh upravičencev in do situacije, ko bi lahko bila ogrožena pravica do zasebne lastnine oziroma uveljavljanje pravice do poprave krivic. »Prenos pristojnosti po dvajsetih letih na upravni organ pa bi z izrekom, kot ga je oblikovalo sodišče prve stopnje (ta sicer ohranja prekluzivni rok), pomenil nepotrebno zavlačevanje in možnost odvzema dostopa do sodišča.«

Zaradi bistvene kršitve zakona o pravdnem postopku je višje sodišče pritožbam predlagatelja nepravdnega postopka in nasprotnih udeležencev ugodilo in okrajnemu sodišču naložilo, da mora v nadaljnjem postopku za tiste posamezne predloge, pri katerih bo ugotovilo, da je bilo premoženje odvzeto na podlagi odloka Avnoja, uporabiti določbe zakona o denacionalizaciji.

O sporni parceli v katastrski občini Trnovsko predmestje, po Gursu veliki več kot 210 tisoč kvadratnih metrov in vredni milijon evrov, oziroma o utemeljenosti zahtevka Snage, pri katerem naj bi šlo za drugo pravno podlago, kot jo je navajalo višje sodišče, pa višji sodniki niso odločali. Zapisali so, da tega niso mogli storiti, saj o vsebini predloga ni odločalo niti okrajno sodišče. Ta zadeva bo zatorej stvar nadaljevanja postopka.

Kaj zdaj

Na ljubljanskem okrajnem sodišču je sodnica Tanja Kobal Orož na prvem nadaljevanju obravnave v opisani zadevi udeležencem (manjkali so le zastopniki sklada kmetijskih zemljišč in Ljubljanskim mlekarn) dala vedeti, da se ne strinja z višjim sodiščem. Po trimesečnem proučevanju zdaj že 1500 strani obsegajočega gradiva meni, da bi bilo treba zadevo nadaljevati na upravnem sodišču. A bo vseeno upoštevala napotke višjega sodišča. Ko je v pogovoru z odvetniki vseh vpletenih strani skušala ugotoviti, kaj lahko pričakuje od njih, ji je odvetnica družine Mayer dejala, naj se s tem ne obremenjuje in naj sledi navodilom višjega sodišča. Ali se bo na njene odločitve kdo pritožil, pa da naj ne bo njena skrb. Odvetnica Snage ji je odvrnila, naj o zadevi odloči čim prej, saj si v tem podjetju ne želijo dodatnega zavlačevanja, temveč njene odločitve o vsebini, torej vračilu ali nevračilu nepremičnin ter o odškodninah.

Sodnica je naslednjo obravnavo sklicala za 20. februar, na koncu pa dejala, da ne bo izdala enakega sklepa kot njena predhodnica. Namignila je, da bo morda izdala vmesni sklep, da bi potem čim prej videli, kaj bodo o njem rekli na višjih pritožbenih instancah.