Tiskane izdaje
Litija – Zgodba občinskega podjetja Razvojni center Srca Slovenije (RCSS) se očitno bliža koncu. Kratkoročnih in dolgoročnih obveznosti za skoraj 700.000 evrov in čista izguba podjetja ob koncu lanskega leta v višini skoraj 85.000 evrov je za edinega družbenika, torej občino Litija, prevelik finančni zalogaj.
Novo vodstvo podjetja na čelu z v. d. direktorice Sabino Rovšek je sicer z zaposlenimi pripravilo sanacijski program in ga pred nedavnim predstavila nadzornemu svetu družbe, ki mu predseduje Boštjan Sukič. Rovškova nam ni povedala kako in s čigavim kapitalom nameravajo sanirati podjetje, njena izjava je skopa in splošna: »Predvideni ukrepi, ki bodo potekali na več ravneh, bodo poskrbeli za povečanje prihodkov podjetja. Sanacijski načrt vključuje racionalizacijo in zmanjšanje stroškov zunanjih izvajalcev, zmanjšanje splošnih in obratovalnih stroškov, racionalizacija stroškov službenih poti, prijavo podjetja na razpise, kjer je zagotovljeno 100-odstotno financiranje izvedbe projektov,« je med drugim zapisala.
Aleksandra Gradišek
Družba desetim zaposlenim dolguje eno plačo oziroma 27.383,56 evra. Z nekdanjo direktorico Aleksandro Gradišek so se sporazumno razšli, dolgujejo ji tri bruto plače v višini dobrih 10.000 evrov. Predsednik Sukič je povedal, da odpravnine še ne morejo izplačati izplačali, saj družba nima finančnih sredstev. Rovškova pravi, da Gradiškova zdaj koristi letni dopust in ji bo konec tega meseca prenehalo delovno razmerje.
Napete razmere v Vojvodini
Revizijska družba iz Trzina Plus Revizija je na predlog občinskega nadzornega odbora pod drobnogled vzela petletno poslovanje občinskega podjetja RCSS, in sicer od leta 2012 do konca leta 2016 in ugotovila številne nepravilnosti. Družba denimo nima ustrezno urejene računovodske službe, ne sklepa pogodb oziroma sploh ne vodi seznama, ki bi služil kot podlaga za dokazilo o opravljeni storitvi ter bi v primeru neplačila moral biti podlaga za izterjavo dolga.
Kako po domače so poslovali, zgovorno priča primer njihovega sodelovanja z Agencijo za regionalni razvoj AP Vojvodina. Revizorji so namreč ugotovili, da je RCSS za opravljene storitve svojim vojvodinskim partnerjem izstavil dva računa v skupnem znesku 30.000 evrov, ki nista bila nikoli plačana. Toda takratna direktorica Gradiškova je revizorjem pojasnila, da je zaradi političnih razmer v Vojvodini oba računa kar stornirala in iz tega naslova ni realizirala nobenih prihodkov. To je sila nenavadno za občinsko podjetje, ki na trgu ustvari le pet odstotkov prihodkov od prodaje. Direktorica omenjene vojvodinske agencije Vera Čelić je za Delo povedala, da z RCSS ne bodo več sodelovali, ker so od 19. septembra v likvidaciji. Ni pa odgovorila na vprašanje, kdaj nameravajo plačati litijske storitve. Gradiškova je Čelićevo z njenim s strokovnim spremstvom lani aprila gostila v gostilni Repnik v Vrhpolju. V sklopu obiska so si med usposabljanjem kadra iz Vojvodine ogledali tudi dobre »prakse v občini Kamnik«.
Rešitev za RCSS bi bila lahko dokapitalizacija podjetja, ki bi jo izvedle občine, vključene v Razvojno partnerstvo: Kamnik, Mengeš, Litija, Šmartno pri Litiji in Lukovica. Litijski župan Franci Rokavec nam na vprašanje o morebitni dokapitalizaciji ni odgovoril. Kamniški župan Marjan Šarec je povedal, da so take ideje pred časom v Litiji že bile, da pa občina Kamnik pri takem projektu zagotovo ne bo sodelovala. »S tem podjetjem se je zgodilo točno to, kar sem že dolgo časa pričakoval,« pravi Šarec. Tudi lukovški župan Matej Kotnik je tako možnost izključil. Direktor Mengeške občinske uprave Urban Kolar pa je o možnosti sodelovanja pri dokapitalizaciji dejal: »Niti pod razno. Z njihovim delom smo bili nezadovoljni, saj smo imeli same stroške. V rebalansu smo jim tudi zmanjšali sredstva s 7000 evrov na 4500 evrov«.
Na stroške RCSS po dobre prakse
Finančna situacija občinskega podjetja pa od potovanja v Španijo na stroške RCSS ni odvrnila direktorice litijske občinske uprave Mete Ponebšek, ki se je z Ano Savšek (RCSS) in Boženo Peterlin (Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik) udeležila študijskega obiska v Bugosu v okviru projekta P-Iris Interreg Europe. Ponebškova pravi, da si je »ogledala dobre prakse, možnosti prenosa tujih izkušenj v Slovenijo in Litijo in navezovala stike za skupne projekte«. »Razvojni center, ki je partner v projektu, krije vse stroške službene poti zame, razen dnevnice in dobi te stroške povrnjene iz sredstev Interreg,« je povedala Ponebškova, ki je prepričana, da poraba denarja iz projekta pomeni »dodano vrednost za Slovenijo in Litijo«, ter da sredstev, ki jih je pridobil RCSS za namen službenih poti, ni mogoče porabiti za drug namen in bi drugače ostala neporabljena, saj »iz proračuna EU ne bi prišla v Slovenijo«. Ponebškovi je dnevnice v skupnem znesku 156 evrov podpisal župan Rokavec, izplačala pa jih je litijska občina 5. oktobra.
