Petnajst ožigosanih

Občina išče rešitve za sanacijo potresno nevarnih stolpnic, država pa nima niti smernic, ki bi bile nujne za takšne posege.

tor, 10.04.2018, 06:00
Seznam najbolj 
ogroženih stolpnic

V Ljubljani so na seznamu 
15 potresno najmanj varnih stolpnice na naslovih Streliška 1, 3, 5 in 37a, Hudovernikova 2, 4, 8 in 13, Hrvatski trg 2, Rozmanova 2, Štefanova 15, Cigaletova 8, Pražakova 6, Sketova 6 in Grablovičeva 32.

Ljubljana – Občina je objavila razpis za izdelavo raziskave, s katero bi dobili strokovne rešitve za protipotresno ojačitev petnajstih ljubljanskih stolpnic iz 60. let. Poleg gradbenih standardov je bil kriterij tudi višina objektov, saj bi bilo zaradi goste poselitve v primeru porušitve ogroženih največ ljudi.

Pri pripravi predlogov, kako sanirati potresno neprimerne stolpnice, se bodo na občini omejili na 15 takih, ki so bile zgrajene pred uveljavitvijo prvega pravilnika o projektiranju in gradnji potresno odpornih stavb oziroma med letoma 1959 in 1965. Zanje je značilno, da imajo nad kletjo in pritličjem od devet do 12 nadstropij in da so zidovi v kletnih etažah, v nekaj primerih pa tudi v pritličju, izdelani iz monolitnega betona. Od teh je le v nekaterih vgrajena minimalna količina armature.

V zgornjih nadstropjih so bili za nosilne zidove uporabljeni trije tipi. Stolpnice tipa A, ki so med Streliško in Roško cesto, imajo nosilne zidove opečne. Stolpnice tipa B, ki so na treh lokacijah v središču mesta, jih imajo grajene po sistemu inženirja Umka (betonski oziroma žlindrini votlaki so zaliti z betonom), tiste tipa C (te so na Vodmatu) pa iz litega betona, od katerih so le nekateri notranji zidovi armirani do dveh tretjin stolpnice.

Stolpnice ob Hudovernikovi ulici imajo nove fasade, protipotresno pa še niso sanirane. Foto: Mavric Pivk/Delo

Analiza

Za vse tri tipe so leta 2012 izdelali podrobno analizo potresne odpornosti, ki je upoštevala podatke iz dostopne projektne dokumentacije. Ta je v grobem pokazala, da so stolpnice sposobne prevzeti skupno vodoravno potresno silo v višini 3,3 odstotka svoje teže za tip A, 2,5 odstotka za tip B in 3,2 odstotka za tip C, kar je bistveno manj od zahtev predpisa Evrokod 8 (35,7 odstotka za tip A, 38,9 odstotka za tip B in 47,9 odstotka za tip C) in celo od zahtev zadnjega pravilnika iz leta 1981 (15,7 odstotka za tip A in 17 odstotkov za tipa B in C). Po analizah potresne odpornosti stavb v MOL, ki jih opravljajo od leta 1998, in drugi fazi projekta POTROG (potresne ogroženosti), ki so jo izvajali predlanskim, nadaljujejo pa jo tudi letos, so ugotovili, da omenjene zidane stolpnice sodijo med najbolj ogrožene stavbe v občini. To je še pomembneje, ker gre za stavbe z največ nadstropji in torej največ prebivalci. Tudi zato so jih uvrstili na seznam za prednostno reševanje.

Stolpnici na Hrvatskem trgu (levo) in v Rozmanovi ulici (desno) Foto: Mavric Pivk/Delo


Raziskovalna naloga

Od izbranega ponudnika na občini pričakujejo, da bo podatke in analize nadgradil s terenskimi raziskavami (vrtine in preiskava zemljin) in določil smernice za utrditev temeljev oziroma konstrukcije v okviru možnega. Odvzeli bodo tudi vzorce zidov in pripravili načrt rekonstrukcije ter energetske in arhitekturne sanacije. Ker bo šlo za velike posege, bo treba izvesti še sociološko in psihološko raziskavo med stanovalci.

Ponudbe bodo odpirali 11. aprila, do konca oktobra pa nameravajo izluščiti tri idejne rešitve, od katerih bi dve pomenili ohranitev in utrditev konstrukcije, tretja pa nadomestitev stolpnic z novimi. Pri prvih dveh morajo predvideti dve možnosti: da stanovalci med prenovo ostanejo v stolpnici ali pa se začasno izselijo. Pri stanovalcih bodo preverili finančne možnosti za izvedbo projekta ter poglede na začasno izselitev oziroma alternativne rešitve.

V nekaterih stanovanjih živijo prvotni stanovalci ali njihovi otroci, ki jim bivanje v teh stolpnicah simbolno pomeni več kot novim stanovalcem, ki se včasih brez pomisleka lotijo prenove in celo posegov v nosilno konstrukcijo. Zaradi navedenega bo najtežji del naloge ocena sprejemljivosti rešitev ter priprava predlogov optimalnih ukrepov in okvirnega časovnega načrta izvedbe.

Pomisleki stanovalcev

Stanovalka ene od treh najbolj ogroženih stolpnic, v Streliški ulici, je lani na občino naslovila pomislek, da jo ob načrtovani prenovi tržnice in Krekovega trga skrbi, da bi gradnja podzemne garaže še poslabšala potresno varnost teh stolpnic v bližini tržnice. Zato je predlagala, da bi sočasno sanirali ali na novo zgradili še stolpnice.

Z oddelka za urejanje prostora so ji odgovorili, da gradnja garažne hiše ne bo ogrozila potresne odpornosti navedenih stolpnic, ter pri tem navedli številne razloge, zakaj njenega predloga ni mogoče tako preprosto uresničiti. Dejali so, da je potresna sanacija navedenih stavb zapletena, saj gre za zasebno lastnino, problem pa bi bili tudi neusklajenost vseh lastnikov, zahtevnost sanacije (najverjetneje bi bila nujna izselitev ljudi) in visoki stroški sanacije. Pojasnili so še, da v skupini za pripravo predlogov sanacijskih ukrepov sodelujejo strokovnjaki, predstavniki občine in države ter lastniki stanovanj, ki bi za katerokoli predlagano rešitev morali doseči stoodstotno soglasje.

Ne gre samo za stolpnice

Stanovalec ene od spomeniško zaščitenih stavb na Gallusovem nabrežju, Miran Klobasa je pred časom podžupana Janeza Koželja opozoril na pomanjkljivo potresno varnost starega mestnega jedra. Spomnil je, da ni dovolj zgolj lepotičenje fasad in streh, na slabe temelje pa nihče ne pomisli niti ob večjih gradbenih posegih na zemljiščih ob njih. Predlagal je, da bi pri prenovi Gallusovega nabrežja v projekt Ljubljana, moje mesto vključili tudi obnovo oziroma ojačitev temeljev hiš ob Ljubljanici, kar so pripravljeni sofinancirati tudi stanovalci.

Podžupan je Klobasi odgovoril, da tako kot prenova Gallusovega nabrežja ne bo poslabšala potresne varnosti hiš, tudi prenove stavbnih lupin ne izboljšujejo potresne varnosti prenovljenih hiš. In da se zaveda, da bi se v Ljubljani ob potresu, kakršen se je predlanskim zgodil v Italiji, zrušilo več kot 2700 stavb. Zatrdil je, da se je že večkrat zavzel, da bi se morali v Ljubljani, ki je potresno najbolj ogroženo slovensko mesto, sanacije lotiti sistemsko in nemudoma. »Strokovne podlage imamo, postopke za oceno potresne ogroženosti stavb tudi, prav tako znanje in izkušnje, nimamo pa za ta namen zagotovljenih niti virov financiranja niti izdelanih postopkov za njihovo delitev in uporabo.

Največji problem pri nas je, kako utemeljiti investiranje javnega denarja v zasebne nepremičnine z javnim interesom. Zato sem dal pobudo stanovalcem stolpnic ob Roški, ki so med potresno najbolj nevarnimi stavbami v mestu, da se organizirajo in začnejo iskati načine za protipotresno prenovo od spodaj navzgor. Predlagal sem, da bi potresno prenovo stavb izvajali skupaj z energetsko prenovo, saj bi se utrditev konstrukcije v več primerih lahko izvajala na fasadi, z izjemo spomeniško zaščitenih stavb,« je še odgovoril Koželj. Zaradi finančnih težav se sicer večina odloča za energetsko sanacijo, čeprav se mnogi zavedajo, da si s tem začasno zapirajo vrata za utrditev nosilne konstrukcije.

Povezane novice

Popotresno obnovljenih komaj pol objektov
28. november ob 09:00
Od 694 poškodovanih zgradb so jih lastniki z državno pomočjo sanirali 374.
Prijavi sovražni govor