Poravnave med MOL in vlado: Stroka odsvetuje, ministrstvo še proučuje

Ljubljana – Na julijskem srečanju so se predstavniki ljubljanske občine in vlade pogovarjali tudi o možnosti zunajsodne poravnave v dveh večmilijonskih tožbah občine proti državi. Rešitev naj bi našli do konca septembra, vendar se to ni zgodilo, čeprav so stališča državnega pravobranilstva jasna.

Med sprejetimi sklepi uradnega sestanka sta bila tudi dva o proučitvi možnosti za zunajsodno poravnavo v dveh zadevah, v katerih ljubljanska občina toži državo za večmilijonski odškodnini. Prva zadeva je javnosti dobro znana, gre za tožbo štirih občin (Ljubljana, Šempeter – Vrtojba, Trzin in Log – Dragomer) proti Republiki Sloveniji zaradi sprememb zakona o financiranju občin, ki jih je sprejela prva Janševa vlada. Leta 2008 so državo odškodninsko tožile v skupnem znesku 58,4 milijona evrov, ker da jim je po spremembi zakonskih določil nastala škoda zaradi nezmožnosti uresničevanja nalog lokalne skupnosti.

Največjo odškodnino je zahtevala prav Ljubljana, kar 56,8 milijona evrov, za kolikor naj bi se samo v proračunskem letu 2007 zmanjšala sredstva, ki jih je prejemala od države. A konec lanskega leta je sodišče tožbo občin v celoti zavrnilo, menilo je, da tožnice niso dokazale protipravnosti kot enega od osnovnih elementov odškodninske odgovornosti. Vse štiri občine so se zoper sodbo pritožile na višje sodišče, vendar to po podatkih državnega pravobranilstva o pritožbi še ni odločilo.

Odškodnina zaradi napake sodišča

Druga zadeva je stara že več desetletij. Izvira iz osemdesetih, ko sta država in takratna občina Ljubljana Vič – Rudnik po razsodbi sodišča opustili nadzorstveno pravico nad lokacijskim in gradbenim dovoljenjem, izdanim družbi Chemo. Podjetju je bila prisojena odškodnina, ki jo je leta 1994 v celoti poravnala država, nato pa od občine z regresno tožbo zahtevala vrnitev polovice plačanega zneska skupaj z zamudnimi obrestmi. Sodišče je dalo prav državi in leta 2003 odločilo, da mora občina plačati svoj del odškodnine skupaj z zamudnimi obrestmi od leta 1994 naprej.

Leta 2006 je MOL proti državi vložila tožbo zaradi nepravilnega dela sodišča, saj da ji je bila tožba iz leta 1994 vročena šele leta 2002. Zahtevala je 6,5 milijona evrov odškodnine. Okrožno sodišče v Kranju je tožbo zavrnilo, višje sodišče pa ji je ugodilo v delu, ki se je nanašal na plačilo obresti (5,4 milijona evrov), in zadevo vrnilo v odločanje na prvostopenjsko sodišče. To je lani ponovno razsodilo v prid države, o pritožbi občine na to odločitev pa višje sodišče po podatkih državnega pravobranilstva še ni odločilo.

V teh dveh zadevah sta se MOL in država sicer v preteklosti že poskušali zunajsodno poravnati, tudi v času Pahorjeve vlade, a neuspešno.

Zato je zanimivo, da sta se zadevi znova znašli med sklepi, ki naj bi jih izvedli do 30. septembra letos. Kot odgovorna oseba na strani vlade je pri obeh zunajsodnih poravnavah naveden generalni državni pravobranilec Boštjan Tratar. Zato smo državno pravobranilstvo vprašali, kaj je bilo v zvezi z omenjenima sklepoma doseženo doslej.

»Takšne poravnave ne bi bile smotrne«

»Državno pravobranilstvo je v navedenih zadevah že večkrat in pred ponovnim predlogom za sklenitev poravnave znova podalo svoje strokovno mnenje, da za poravnavo v teh zadevah ne obstajajo nikakršne podlage in da posledično takšne poravnave za državo ne bi bile smotrne. Glede na strokovna merila ter spoštovanje zakona o integriteti in preprečevanju korupcije je torej državno pravobranilstvo poravnavanje v navedenih zadevah odsvetovalo,« so odgovorili.

Končna odločitev v rokah ministrstva

Vendar to še ne pomeni, da zunajsodne poravnave ne bo. Na državnem pravobranilstvu so še zapisali, da na julijskem srečanju predstavnikov vlade in MOL niso sodelovali, da pa je dokončna odločitev v rokah pravosodnega ministrstva. In čeprav je prvostopenjsko sodišče v obeh primerih odločilo v prid države in je državno pravobranilstvo – kot kaže, že večkrat – zunajsodno poravnavo odsvetovalo, na ministrstvu to možnost še vedno proučujejo. Iz kabineta ministra so tako sporočili, da končna odločitev še ni bila sprejeta, na vprašanje, ali bodo upoštevali mnenje pravobranilstva, pa niso odgovorili. Kakšni argumenti na strani države govorijo v prid poravnavi, tako ni znano.