Tiskane izdaje
Ljubljana – Ob 85. obletnici prvega zdravstvenega doma v Ljubljani in 50. obletnici združitve 25 samostojnih zdravstvenih zavodov osnovnega zdravstvenega varstva v Zdravstveni dom Ljubljana ta ostaja največji javni zavod na primarni ravni in tretji največji v Sloveniji, poleg obeh UKC.
V zadnjih letih ima 2,7 milijona obiskov pacientov na leto in več kot pol milijona opredeljenih, kar je četrtina primarnega zdravstvenega varstva v Sloveniji, ter več kot 1500 zaposlenih. Ob 280.000 prebivalcev Ljubljane to pomeni, da je mnogo pacientov tudi od drugje, je izpostavil direktor ZDL Rudi Dolšak. Prepričan je, da jim bo ob pametni zdravstveni politiki in razvoju, ki bo temeljil na povezovanju različnih delov zdravstvenega sistema, uspelo še naprej ostati na vrhu po finančni stabilnosti, urejenosti in zadovoljstvu bolnikov.
Refernčne ambulante in centri za krepitev zdravja
Tanja Mate, generalna direktorica direktorata za zdravstveno varstvo pri ministrstvu za zdravje je povedala, da se na ministrstvu zavedajo pomena primarne ravni, kar poudarjajo v zakonskih rešitvah in strateških dokumentih. Prim. prof. dr. Ivan Eržen, direktor NIZJ pa je pri tem izpostavil pomen novih postopkov, metod dela in organiziranosti, kot je denimo vpeljevanje referenčnih ambulant, v katerih gre za prenos kompetenc zdravnika na ustrezno usposobljene diplomirane medicinske sestre, pa tudi na nastajanje centrov za krepitev zdravja, ki bodo pripomogli k temu, da bi imeli zavarovanci ustrezno podporo pri krepitvi zdravja in preprečevanju bolezni.
Uvajanje farmacevta svetovalca
Generalni direktor ZZZS Marjan Sušelj je opozoril, da se pomen družinskega zdravnika oziroma specialista družinske medicine veča. Pred dvema letoma so z ZDL uvajali dodatnega farmacevta svetovalca, ki pomaga zdravniku pri obravnavi pacientov, ki imajo tudi do deset zdravil, zdaj pa to vpeljujejo v celon slovenski prostor. Uspešno poslovanje ZDL pa je izpostavil kot dober primer rezultata ekonomije obsega in dobre organizacije, in če bodo tudi druge v Sloveniji uspeli združevati dejavnosti, bo mogoče bolj učinkovito uporabiti sredstva, ki so na voljo.
Direktor ZZZS Marjan Sušel. Foto: Blaž Samec/Delo
V ZDL preizkušajo nov EKG senzor
Strokovna direktorica ZD Ljubljana Tonka Poplas Susič je povedala, da k njim prihajajo tudi delegacije iz tujine, ki se na njihovem primeru želijo podučiti, kako primarno zdravstvo narediti bolj učinkovito. Presenečeni so predvsem nad odlično skrbjo za kronične bolnike, ki lahko v ljubljanskem zdravstvenem domu različne specialiste najdejo pod isto streho. V ZDL pravkar preizkušajo nov EKG senzor, ki so ga razvili raziskovalci Instituta Jožef Stefan in bo slej ko prej prešel v vsesplošno uporabo. Pohvalijo se lahko tudi z multidisciplinarno obravnavo kroničnih bolnikov na domu.
Premalo zdravnikov, nepravilno kadrovsko načrtovanje
Ob poročanju Dnevnika, da v nekaterih slovenskih krajih bolniki zaradi nižanja glavarin ostajajo brez osebnih zdravnikov, ker ne sprejemajo več novih pacientov, je Dolšak dejal, da je v slovenskem zdravstvu zdravnikov premalo. V ZDL je 150 zdravnikov, od teh jih še 21 opredeljuje nove paciente. Ker pa so kapacitete razpršene po vseh enotah ZDL, se lahko zgodi, da v kakšni enoti ni prostega zdravnika, tam pa so dolžni pacientu povedati, kateri zdravniki še opredeljujejo paciente.
Poplas Susičeva je dodala, da ima neopredeljevanje nad določenim številom pacientov tudi svoj namen, saj imajo tisti, ki imajo več pacientov, zanje manj časa: »Z odklanjanjem pacientom pravzaprav naredimo nekaj dobrega, ker jih usmerimo k tistemu, ki jim lahko posveti ustrezno minutažo.« Po podatkih ZZZS imajo ljubljanske ambulante družinske medicine ter šolski in otroški dispanzerji v povprečju 1791 prebivalcev na nosilca dejavnosti. Kot je dejal Dolšak, so družinski zdravniki bolj obremenjeni, v povprečju imajo sicer 1800 pacientov, nekateri pa tudi blizu 3000.
Strokovna direktorica ZD Ljubljana Tonka Poplas Sušič. Foto: Igor Zaplatil/Delo
Šušelj je k temu dodal, da je za ZZZS ključnega pomena, da imajo vsi zavarovanci možnost priti do osebnega zdravnika in jim za to ni treba na drug konec Slovenije, pri tem pa se ne sme delati razlik. Poudaril je, da je bila primarna raven v zdravstvu v preteklih letih premalo kadrovsko okrepljena, vključno z izobraževanjem zdravnikov. Preverili so podatke za Maribor in ugotovili, da v tem mestu 12 zdravnikov ne dosega priporočenega števila pacientov, na ravni mariborske regije pa 21. Poudaril je nujnost razvoja na primarni ravni, da ne bo odvečnih napotovanj, nepotrebnih obiskov zdravnika in nepotrebnih predpisovanj zdravil.
Slovenija med evropskimi državami z najnižjim odstotkom zdravnikov na prebivalca
Matejeva je povedala, da je Slovenija med 28 članicami EU med državami z najnižjim odstotkom zdravnikov na prebivalca. Za to je krivo nepravilno načrtovanje kadra v zadnjih 20 letih. Število specializantov za družinsko medicino pa se od leta 2013 povečuje. Letos bo študij zaključilo približno 58 novih specialistov družinske medicine, 2018 pa 110. Spremembe zakona o zdravniški službi dovoljujejo, da se lahko v prehodnem obdobju do leta 2022, ko bo več zdravnikov na prebivalca, v opredeljevanje vključijo tudi specializanti v zadnjem letniku izobraževanja skupaj z mentorjem.
Predsednik Pahor ostro o zdravstvenem sistemu
Na prireditvi ob jubileju ZDL je predsednik republike Borut Pahor poudaril, da med vsemi sistemi v državi prav zdravstveni najbolj potrebuje prevetritev. Javno izraženo nezadovoljstvo je po njegovem največje na strani izvajalcev, ki s prstom kažejo na financerje in državo, opozarjajo pa tudi na korupcijo v svojih vrstah. Uporabniki se zatekajo k plačljivim zdravstvenim storitvam, tisti, ki si plačila ne morejo privoščiti in praviloma nimajo velike moči v javnem izražanju svojega nezadovoljstva, pa postajajo vedno bolj vdani v usodo in izpostavljeni tveganju, ali bo njihovo zdravljenje pravočasno, je opozoril predsednik republike. Meni, da mora pretežni del zdravstvenih dobrin ostati javna dobrina, država pa mora zagotoviti, da so prebivalcem dosegljive pod enakimi pogoji.
