Od obiskov Kitajske (skoraj) nobenih koristi

Konkretnih investicij z Daljnega vzhoda za zdaj ni, še najbolje je kazalo tovarni baterij, a tudi to ni uspelo.

Objavljeno
08. maj 2015 17.31
Robert Galun, Miha Rubin, Maribor
Robert Galun, Miha Rubin, Maribor

Maribor - Župan Andrej Fištravec je v luči iskanja potencialnih investitorjev doslej na Kitajsko na občinske stroške poslal že več delegacij, a konkretnih učinkov teh potovanj še ni videti. Kljub temu se te dni na Kitajskem spet mudi ena delegacija, novo pot pa občina načrtuje že čez en mesec.

Koliko javnega denarja so občinske delegacije doslej porabile za obiske Kitajske, na Mestni občini Maribor (MOM) od ponedeljka, ko smo jim poslali vprašanja, še niso izračunali, »ker gre za arhivske podatke, ki jih je potrebno natančno pregledati«. Na splošno so odgovorili zgolj, da so konkretne investicije v veliki večini primerov lahko le rezultat poslovnih dogovorov gospodarskih družb, na katere MOM ne more imeti vpliva: »Dejstvo pa je, da se brez iniciative ter povezovalne funkcije MOM številni pogovori ne bi niti začeli.«

Oživljanje mariborskega gospodarstva je namreč ena od njihovih prioritetnih nalog, poudarjajo na MOM, Kitajska pa je le eno od geografskih področij, kjer navezujejo stike. Svojo vlogo pri zagonu gospodarstva si predstavljajo skozi aktivno promocijo regije ter zmanjševanje administrativnih ovir, zlasti poskušajo postopke izpeljati v za investitorje razumnih rokih.

O tovarni ne duha ne sluha

A o konkretnih investicijah z Daljnega vzhoda za zdaj ni ne duha na sluha. Od vseh projektov, ki naj bi jim pomagali privekati na svet mariborski občinarji, je še najbolje kazalo tovarni baterij. Očitno pa je bil tudi ta projekt bolj želja kot realnost. Družba Heta asset resolution, ki je lastnica hale, kjer naj bi v Mariboru zaživela tovarna baterij, ta objekt že prodaja na trgu, saj je tajvanski investitor, družba Shihlien Energy Technology, bojda povsem poniknil. Tudi na naše vprašanje po elektronski pošti, ali jih investicija še zanima, s Tajvana niso odgovorili.

Medtem se predstavniki MOM po seriji obiskov Kitajske, kamor je redno potoval zlasti županov pogodbeni svetovalec Marko Kovačič, naslednji mesec znova odpravljajo v to oddaljeno državo. Natančneje v mesto Ningbo, kjer se bo med 9. in 12. junijem odvil sejemski dogodek. O tem so z MOM po elektronski pošti obvestili tudi nekatere podjetnike in jih povabili k sodelovanju; v sporočilu so zapisali, da so navezali stik z gospodarsko zbornico mesta Ningbo, ki nudi pomoč mariborskim podjetjem. »Zbornico zanima predvsem sodelovanje s podjetji v avtomobilski industriji ter uvoz kmetijskih izdelkov,« so podjetnikom sporočili z MOM.

Med podjetniki ni interesa

K vabilu so dodali še povezavo do spletne strani javne agencije Spirit, kjer pa je razvidno, da pot na Kitajsko organizira Spirit v sodelovanju z gospodarskim ministrstvom ter veleposlaništvom v Pekingu in konzulatom v Šanghaju. Stroške udeležbe na omenjenem sejemskem dogodku (letalski prevoz, hotelske namestitve, prevoz izdelkov na Kitajsko itd.), sicer krijejo udeleženci sami. Organizator namreč zagotavlja le brezplačen avtobusni prevoz tujih udeležencev na relaciji med letališčem Šanghaj in Ningbo ter med glavnimi hoteli in sejmiščem.
Kot so nam povedali na Spiritu, se je iz vse Slovenije prijavilo skupno osem podjetij, vendar od tega niti eno z mariborskega konca. Koliko podjetnikov so povabili na naslednje potovanje na Kitajsko, z MOM niso odgovorili, pravtako ni znano, ali se je kateri odzval.

A tudi v preteklosti je bilo v mariborski delegaciji, ki so potovale na Kitajsko, bolj malo štajerskih gospodarstvenikov. Prvo tovrstno potovanje so si na MOM omislili jeseni 2013, vendar so se s Kitajske vrnili brez konkretnih poslov. »Če mene ne bi bilo, ne bi bilo delegacije,« je takrat na novinarski konferenci, kjer so predstavili (ne)učinke poslovnega obiska zadovoljno poudaril župan Andrej Fištravec. Po njegovih besedah so mu namreč na slovenskem konzulatu dali vedeti, naj poslovneži brez župana ne potujejo na Kitajsko.

V 24-članski delegaciji (strošek 1400 evrov po osebi) so bili takrat tudi predstavniki javnih podjetij, med drugim Marproma in Snage, kamor smo s obrnili z vprašanji, kakšni so konkretni učinki obiskov. Decembra predlani je bila namreč zanimiva zlasti izjava direktorja avtobusnega podjetja Marprom Bernarda Majheniča, ki si je obetal do 5000 turistov, če bi zaživelo mariborsko letališče: »Zelo radi bi prišli v Slovenijo in države nekdanje Jugoslavije, na katere imajo zelo lepe spomine in si ob nedeljah prepevajo pesmi iz filma Valter brani Sarajevo. To ni šala, to je resnica.«

Marprom prevaža Kitajce

Poldrugo leto kasneje je situacija takšna, pravijo v Marpromu: »Pogovori s potencialnimi kitajskimi investitorji in ponudniki storitev so potekali na visoki ravni in nekateri že prehajajo v fazo realizacije. Ko gre za Marprom, to pomeni, da že izvajamo prevoze kitajskih turistov po nekaterih delih Evrope, v uporabo pa smo dobili tudi mestni avtobus kitajske proizvodnje.« Doslej so prepeljali od 200 do 250 kitajskih turistov, so povedali, pri čemer bodo te prevoze, ki jih zdaj izvajajo dva tedna, nadaljevali do oktobra.
Ob tem so v Marpromu še sporočili, da so pogovori z možnimi kitajskimi partnerji v zadnjem času celo intenzivnejši. »Poudariti bi želeli, da so za dolgoročne investicije potrebni tudi obsežni intenzivni pogovori, ki posledično prinašajo tudi prave dolgoročne rešitve, ki jih naše gospodarsko okolje še kako potrebuje,« so dodali v Marpromu.

Snaga bi izvažala znanje

»Naš interes je, da sodelujemo z našim znanjem pri projektih na njihovem tržišču,« pa so sporočili iz mariborske Snage. Njeno vodstvo je na dveh poslovnih obiskih Kitajske (konec leta 2013 in v začetku leta 2014) tam predstavilo svoje projekte, ki bi lahko bili zanimivi za kitajske investitorje.
»Zato so pogovori temeljili tudi na možnostih in potencialih izmenjave znanj oziroma na trženju našega know-how na področju ravnanja z odpadki,« so odgovorili iz Snage. »Za naše podjetje je ključen projekt izgradnje objekta za predobdelavo odpadkov, tako imenovane sortirnice, pri čemer nam je pomembno, da bomo imeli stike predvsem v času po izgradnji te naprave. Takrat bomo namreč lahko konkretneje rešitve prikazovali v naravi in ne le na papirju,« so še dodali.