Tiskane izdaje
Veliko večino vseh rakov na želodcu (89 odstotkov) povzroči bakterija Helicobacter pylori. Večinoma se okužijo z njo že otroci do desetega leta. Nekateri bolniki zaradi nje sicer nimajo nobenih težav, pri mnogih pa bakterija pozneje povzroči kronično vnetje želodčne sluznice. Ali se bo rak razvil ali ne, je na začetku nemogoče ugotoviti. Rakava bolezen se nato začne pri 40. letu, vrh pa doseže med 60. in 80. letom starosti. V Sloveniji na leto zaradi raka na želodcu umre povprečno 260 bolnikov, po vsem svetu pa 723.000. Več kot polovico teh smrti bi bilo mogoče preprečiti s presejalnim testom in dvotedenskim zdravljenjem v obdobju, ko bakterija še ni povzročila sprememb želodčne sluznice.
Petina srednješolcev okužena
Slovensko združenje za gastroenterologijo in hepatologijo, ki ga vodi prof. dr. Bojan Tepeš, in razširjeni strokovni kolegij internističnih strok sta na zdravstveni svet poslala v presojo predlog, da naj se v Sloveniji uvede presejalni test, ki bi zajel vse 20- oziroma 19-letnike.
»V četrtem letniku imajo srednješolci sistematični pregled in takrat bi jim lahko pregledali kri še na bakterijo Helicobacter pylori,« je povedal prof. dr. Bojan Tepeš, gastroenterolog. Pojasni, da bi tako v celotni populaciji našli dobrih 20 odstotkov mladostnikov, pozitivnih na to bakterijo. Ali je bakterija še živa, bi pri teh pokazal dihalni test. Tisti, ki so morda do takrat oboleli za pljučnico in bili zdravljeni v bolnišnici, so namreč že dobili zdravila, ki so jim uničila tudi bakterijo v želodcu. Drugi, pri katerih je bakterija živa, bi od svojega izbranega zdravnika dobili kombinacijo antibiotikov in zdravilo, ki zniža količino želodčne kisline.
Bojan Tepeš Foto: Dragica Bošnjak
Antibiotik za dva tedna prepreči raka
»Predlagamo antibiotike, ki se v vsakodnevni praksi ne uporabljajo, da mladi ne bi postali odporni. To je kombinacija esomeprazola, koloidnega bismut subcitrata, oksitetraciklina in metronidazola. Pričakujemo, da bi ta kombinacija uničila bakterijo pri 95 odstotkih mladih, preostalih pet odstotkov pa bi jih prišlo do gastroenetrologa, ki bi jih dodatno obravnaval. Navedena zdravila so poceni, zgolj nekaj evrov na osebo, predvsem tudi zaradi tovarne zdravil Krka, ki je na našo pobudo začela izdelovati koloidni bismut in ga zdaj že prodaja v Rusiji,« je povedal sogovornik. Pravi, da bi se naložba v zdravje finančno začela vračati sicer šele čez 20 let, seveda pa bi takrat ali pa že prej preprečila tudi vsaj 260 ali celo do 400 smrti in tudi številne težave pred razvojem raka.
Bakterija, stara vsaj 58.000 let
Raka na želodcu bolnik zelo dolgo ne čuti, pove sogovornik. Najprej se pojavi na vneti želodčni sluznici polip, potem rana, ki je bolnik navadno ne čuti. Rak lahko zajame že pol želodca, pa bolnik še vedno ne ve, da ga ima. Zunanji znak je, da bolnik malo shujša in da nima več take telesne moči, kot jo je imel. »Ko bolnik pride zaradi težav k zdravniku in mu postavimo diagnozo rak, je običajno že razširjen na sosednje organe - jetra, bezgavke. Samo za polovico bolnikov je še pravi čas za kirurško odstranitev raka,« pove prof. Bojan Tepeš.
Kako se okužimo s smrtonosno bakterijo? Število okuženih je odvisno predvsem od socialno-ekonomskih razmer, bivalnega standarda in osebne higiene v otroštvu, razvoj raka pa tudi od genov. Bakterija sploh ni nova - človeški rod spremlja že vsaj 58.000 let, so dokazali znanstveniki. Medicina je vmes napredovala. Takrat najbrž ni bilo zdravil, zdaj pa so. Če bi zdravstveni svet potrdil upravičenost presejanja celotne populacije in bi to prepoznala kot dobro tudi ministrica za zdravje, bi skupina strokovnjakov lahko pripravila natančnejši program. Seveda mora biti denar za presejanje zagotovljen tudi v javni zdravstveni blagajni.
