Tiskane izdaje
Ljubljana – Z drugim rebalansom letošnjega proračuna občina znižuje prihodke za kar 65 milijonov evrov. Ti bodo tako znova padli pod mejo 300 milijonov. Proračunski presežek konec leta naj bi namesto načrtovanih devetih znašal dva milijona evrov.
Zmanjšanje proračuna gre predvsem na račun slabe realizacije pri kapitalskih in transfernih prihodkih (podatki so v tabeli). Pri kapitalskih prihodkih, kjer se zbirajo izkupički od prodaje mestnih nepremičnin, so za skoraj 39 milijonov evrov zmanjšali načrtovane prihodke od prodaje zemljišč, za dobrih osem milijonov pa prihodke od prodaje zgradb in prostorov. Glede na realizacijo ob polletju, ko so s prodajami do konca junija zbrali le dobra dva milijona evrov, je napoved iz rebalansa o pričakovanih 23 milijonih evrov še vedno precej optimistična.
Le okoli desetina od zdaj načrtovanih prihodkov pa je ostala pri transfernih prihodkih. Po lanskem rekordnem letu, ko se je proračun z evropskimi sredstvi okrepil za več kot 70 milijonov evrov, bo letošnji izkupiček boren: po novem iz državne blagajne namesto 20 milijonov pričakujejo le 21 tisočakov povračil za evropske projekte. Glavnina sredstev na tej postavki so tako namesto evropskih projektov sredstva iz državnega proračuna za požarno takso in iz občinskih proračunov za okoljsko dajatev za projekt Rcero.
Infografika: Delo
Lekarna in JHL
Na drugi strani se za več kot 15 odstotkov povečujejo nedavčni prihodki. Tu gre povečanje predvsem na račun prihodkov od udeležbe pri dobičku in dividend javnih podjetij, javnih skladov in javnih finančnih institucij. V veljavnem proračunu je občina pričakovala, da bo teh prihodkov le 33 tisočakov, po novem pa jih predvideva kar 11 milijonov, predvsem zaradi prenosa dobičkov Lekarne Ljubljana v mestno blagajno (teh naj bi bilo letos kar šest milijonov, štiri milijone so prenesli že spomladi, dva, kot kaže, še bodo) in Javnega holdinga Ljubljana v višini skoraj 5 milijonov (ta prenos so v JHL napovedali pred tedni, šlo pa bo predvsem za dobičke Energetike Ljubljana).
Skladno z manjšimi prihodki z rebalansom zmanjšujejo tudi odhodke, in sicer za 57 milijonov evrov (s 347,7 na 290,4 milijona). Zmanjšanje prihodkov se bo najbolj poznalo pri investicijah, ki jih bo za 64 milijonov evrov manj (namesto 122 le 57 milijonov evrov). Največ, za 41 milijonov evrov, so morali oklestiti novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije, za osem milijonov manj bo investicijskega vzdrževanja in obnov, skoraj šest milijonov manj pa so namenili študijam, projektni dokumentaciji in nadzoru.
Če se izpad transfernih prihodkov pozna tako na prihodkovni kot odhodkovni strani (ker ni odobritve za sofinanciranje projektov, teh občina ni začela izvajati; tu gre, kot smo že pisali, predvsem za projekte komunalnega urejanja, ki se prenašajo v prihodnja proračunska leta), pa je zaradi bistveno nižjih prihodkov od prodaje nepremičnin treba denar vzeti tudi investicijam, ki bi se sicer financirale z občinskimi sredstvi. Tak je na primer projekt energetske obnove Ljubljane, kjer se sredstva za izvajanje energetskega pogodbeništva zmanjšujejo, saj na občini še poteka konkurenčni dialog s kandidatoma za javno-zasebno partnerstvo, Petrolom in Istrabenzom, zato so začetek energetskih obnov javnih objektov prestavili v prihodnje leto.
Zahteve Arsa upočasnjujejo projekt Gmajnice
Sredstva se sicer najbolj zmanjšujejo oddelku za gospodarske dejavnosti in promet. Tam so na primer postavko prenove trgov in nabrežij z milijona evrov znižali na le sedem tisočakov, ker se ni začela prenova Gallusovega nabrežja. S 3,5 milijona na okoli 600 tisočakov zmanjšujejo tudi sredstva za cestne projekte: »Gradnja mostu čez Ljubljanico na Gerbičevi cesti (most pri Pletenini), preureditev križišča Zaloške ceste s Kašeljsko, ureditev Ceste španskih borcev, ureditev Letališke, ureditve infrastrukture v naselju Murgle se zamikajo v leti 2017 in 2018,« so pojasnili.
Infografika: Delo
V službi za razvojne projekte in investicije so s slabega milijona na le 70 tisočakov skrčili vsoto za zavetišče Gmajnice: sredstva se zmanjšujejo zaradi zamika izdelave projektne dokumentacije PGD, do katerega je prišlo zaradi dodatnih zahtev Arsa po izdelavi hidrološke študije ter zaradi zamika izdelave predinvesticijske zasnove, ki je še vedno v fazi usklajevanja, so zapisali. Z 2,7 milijona na dobrih sto tisočakov so zmanjšali tudi sredstva za ureditev območja Cukrarne, ki so namenjena izdelavi projektne dokumentacije.
Eno večjih povečanj pa je doletelo oddelek za kulturo, in sicer za projekt prenove Švicarije; temu bodo letos namenili 1,2 milijona evrov več, kot je bilo načrtovano, skupno 2,9 milijona. Kot je znano, naj bi bila prenova končana prihodnje leto.
Počasneje
V rebalansu sicer navajajo, da kljub zmanjšanju »načrtovani programi ne bodo okrnjeni«. A takoj nadaljujejo, da se bo »zaradi zamikov aktivnosti pri pridobivanju neprofitnih stanovanjskih enot podaljšal rok, v katerem bodo pridobljene stanovanjske enote za dodelitev izbranim na javnih razpisih«. Glavnina sredstev, ki so ostala za spodbujanje stanovanjske gradnje (skoraj dva milijona), je tako namenjena delovanju JSS (za plače, material in druge operativne odhodke). V skladu z ukinitvijo transfera se z rebalansom finančnega načrta JSS za skoraj tretjino (z 21,4 na 14,8 milijona evrov) zmanjšujejo prihodki stanovanjskega sklada.
