Prihodnje leto v znamenju dveh tisočletij Emone

Delež tujih turistov se zaradi kulturne ponudbe v glavnem mestu povečuje, ugotavljajo v vmesnem poročilu o izvajanju občinske strategije razvoja kulture 2012–2015.

Objavljeno
16. oktober 2013 18.12
Ljubljana 22.11.2012, otvoritev Chopinovega podhoda foto: Tomi Lombar
Andreja Žibret, Ljubljana
Andreja Žibret, Ljubljana
Ljubljana – Pestra ponudba kulture in umetnosti v glavnem mestu vpliva tudi na rast števila tujih obiskovalcev. Trenutno sicer pet odstotkov tujih gostov navaja kulturno ponudbo mesta kot razlog za obisk, ta delež pa se še povečuje.

Tako piše v vmesnem poročilu o izvajanju občinske strategije razvoja kulture 2012–2015, ki so ga mestni svetniki sprejeli na prejšnji seji, pripravil pa ga je mestni oddelek za kulturo pod vodstvom Mateje Demšič. Med lanskimi dosežki je navedena tudi obogatena predstavitev kulturne dediščine z edinstvenim doživetjem zgodovine mesta. Pred dobrim letom je Ljubljana pridobila prenovljene arheološke parke (Rimski zid, Emonska hiša in Zgodnjekrščansko središče), za kar je v tujini prejela arhitekturno nagrado gubbio, prav tako krožno pot Emona – po rimski Ljubljani in informacijsko točko na Kongresnem trgu, Chopinov prehod. Projekt sodi v okvir projekta Emona 2000, ob dvatisoči obletnici rimske Ljubljane, ki jo bo mesto praznovalo prihodnje leto.

Milijon grajskih obiskovalcev

Ob dosežkih kulturnega turizma so poudarili, da je Ljubljanski grad vsako leto bližje svojemu cilju, milijonu obiskovalcev na leto. Lani so jih našteli 952.738. Med drugim je od letošnjega slovenskega kulturnega praznika tam na ogled stalna razstava Kaznilnica, v sodelovanju z Muzejem in galerijami mesta Ljubljane. Nadaljevalna dela pri obnovi Gradu so predvidena do leta 2017, njihova vrednost pa je ocenjena na 14 milijonov evrov.

Na MOL proučujejo možnost ureditve Palače Cukrarna na Ambroževem trgu 3, kot muzeja literature, namenjenega šolarjem, dijakom, študentom in ljubiteljem slovenske književnosti. S tem bi obogatili tudi širše mestno središče, še posebej v povezavi z načrtovano prenovo Roga.

Ker ni bilo zanimanja za javno-zasebno partnerstvo pri gradnji Centra Rog s celotnim kompleksom z garažami in hotelsko-stanovanjskim stolpičem, so na občini sklenili, da bodo nekdanjo tovarno koles samo revitalizirali, gradnjo velike razstavne dvorane pa opustili. Temu bo treba prilagoditi identifikacijski investicijski program (DIIP) in idejno zasnovo ter pridobitev gradbenega dovoljenja. Nova programska zasnova je rezultat študij in analiz v okviru evropskega projekta Second Chance ter izvajanja programa v pilotnem projektu RogLab. Investicija bo predvidoma vredna 15 milijonov evrov, MOL pa predvideva tudi pridobitev evropskih sredstev. V strategiji piše, da bo gradbeno dovoljenje izdano do konca leta, izvedba bo nato potekala dve leti.

Kino v podhodu Ajdovščina

Potem ko je predvidena gradnja minipleksa mestnega kina pri ploščadi gostilne Figovec, s po dvema srednjima in manjšima dvoranama, dvignila veliko prahu, je pripravljen predlog umestitve minipleksa kina v podhod Ajdovščina, trenutno pa poteka arhitekturna preverba. Do konca leta nameravajo poiskati lokacijo za novo gledališko dvorano ter doseči dogovor z ministrstvom za kulturo o izvedbi investicije.

Obnova Plečnikove hiše naj bi se končala marca 2015, občina je za sofinanciranje zaprosila tudi ministrstvo za kulturo. Januarja 2014 je predviden začetek prenove hotela Tivoli – Švicarije, ki bo trajala dve leti. Za vilo Zlatica, muzej ljubljanskega meščanstva, je pripravljen muzejski koncept predstavitve. V izdelavi je spomeniškovarstvena dokumentacija za objekt.

Nadaljuje se tudi iskanje prostorov za novo in sodobno opremljeno knjižnico za slepe in slabovidne, in sicer jih išče zveza društev slepih in slabovidnih. V ta namen je v okviru sredstev, namenjenih infrastrukturi za zagotavljanje enakih možnosti, vlada že februarja lani zagotovila dva milijona evrov.

Križanke in denacionalizacija

Med cilji je tudi končati denacionalizacijske postopke pri kulturnih nepremičninah v občinski lasti. V zvezi s Križankami še teče postopek za cerkev, ki jo je ministrstvo leta 2006 z odločbo vrnilo v naravi vlagateljem zahtevka za denacionalizacijo, a je po tožbi Festivala Ljubljana upravno sodišče zadevo poslalo nazaj na prvo stopnjo. Še vedno poteka usklajevanje o dokončni ocenjeni vrednosti, ministrstvo za kulturo pa naj bi predvidoma še jeseni podalo svojo odločitev. Od dokončanja postopka je odvisna tudi obnova Križank, ki je ocenjena na pet milijonov evrov.

Denacionalizacijski postopek za Baragovo semenišče prav tako še ni končan. Ljubljanska nadškofija vztraja pri vrnitvi v naravi, Slovenska odškodninska družba pa nasprotuje odškodnini v obveznicah. Ministrstvo za kulturo še proučuje pravno stanje, ali je bila nadškofija upravičena vložiti zahtevo za denacionalizacijo tega premoženja glede na to, da je bilo podržavljeno Škofijskemu duhovnemu semenišču Ljubljana.

Letos je MOL namenila sredstva, s katerimi bo Pionirski dom – Center za kulturo mladih začel pridobivati dokumentacijo za prenovo vile Čira čara v center za likovno ustvarjanje otrok. Lani je bila imenovana skupina strokovnjakov s področja muzejev in kulturne dediščine, ki je pripravila programsko zasnovo za ureditev otroškega muzeja v športnem centru Stožice. Za doživljajski park Bobrova vas pa je lani in letos zmanjkalo denarja.

V stavbi nekdanje šišenske občine na Trgu Prekomorskih brigad 1 je MOL zagotovila prostore za kulturne dejavnosti petnajstim nevladnim organizacijam in posameznikom, tako poleg Kina Šiška nastaja kulturna četrt Šiška, ki je lani postala živahno kulturno in družabno središče.

Na območju Metelkove mesta pa niso predvidene večje investicije, dokler se ne uredijo razmerja med občino ter organizacijami in posamezniki, ki delujejo tam.