Tiskane izdaje
Skupnost uporabnikov tovarne, katere jedro šteje 150 ljudi, širši krog do 300 ljudi pa prav tako uporablja prostore in ustvarja v njih, tu pa je še občinstvo, skupaj par tisoč ljudi, je nestrinjanje z načrtoma izrazila s sprehodom od Trubarjeve prek središča mesta do Mestne hiše. Na postanku na Prešernovem trgu je pisana druščina kakšnih 500 ljudi ob glasbi, s transparenti in prepoznavnim znakom nekdanje tovarne koles opomnila, da v Rogu že več let potekajo dejavnosti, ki se zoperstavljajo potrošništvu, da občina ruši samoniklo cono in jo namerava zamenjati za še eno gradbeno jamo v središču mesta ter da Rog ni samo prostor kulture, ampak v časih, ko je zatrta vsakršna kritika obstoječega sistema, tudi prostor številnih aktualnih in aktivističnih pogovorov.
Kot je povedal eden od uporabnikov Rasto, so želeli s shodom izraziti jasno nestrinjanje z načinom vodenja projekta in pozvati MOL, da prizna obstoječe samonikle vsebine in neformalni način organizacije ter pozitiven pomen, ki ga ima tovarna za mesto in širše. Po njegovih besedah si tudi sami želijo prenove, vendar ne na način, kot ga predvideva mesto, in sicer postaviti infrastrukturo za razvoj kreativnega sektorja. To se Rastku ne zdi več kultura, kot je zapisana v strategiji razvoja kulture v MOL, »torej kot vrednota sama po sebi, ki se je ne prilašča politika ali ekonomija«.
Sami si želijo takšne prenove, s katero bi MOL saniral kritične točke v tovarni, jih priključil na javno elektriko, ker že desetletja delujejo na agregatih, izvedel ekološko sanacijo, ne nasprotujejo niti prenovi fasade. Vendar na način, ki bi spoštoval njihovo avtonomijo, specifičen način organizacije ter omogočil, da nadaljnja dela organizirajo sami. »Govorimo torej o neki samoprenovi in samoupravljanju,« je pojasnil Rastko.
