Širitev zaščite Stare cerkve na osem majhnih parcel

Ljubljana – Predlog Odloka o razširitvi zaščitenega območja spomenika državnega pomena v okviru Plečnikovih del za cerkev sv. Jerneja, znano kot Staro cerkev, ki ga je začel februarja letos pripravljati zavod za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS), je usklajen in čaka na uvrstitev na sejo vlade, pravijo na ministrstvu za kulturo.

Omenjena cerkev je od leta 2001 kulturni spomenik lokalnega pomena, leta 2009 pa je bila razglašena za spomenik državnega pomena v okviru Plečnikovih del, s cerkveno namembnostjo v lasti rimskokatoliške cerkve. Razširitev zaščitenega območja spomenika državnega pomena v okviru Plečnikovih del je v skladu z gradbenim dovoljenjem, ki je bilo izdano davnega leta 1978 za zunanjo ureditev območja soseske Stara cerkev, ki je bila izvedena že pred 30 leti. Prav to gradbeno dovoljenje pa je bilo pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja za sosesko Stara cerkev leta 1984, ki jo je gradilo podjetje Giposs. Konkretni predlog razširitve zaščitenega območja zajema osem manjših, do sedaj parkovno urejenih parcel ob cerkvi, v skupni velikosti približno 600 kvadratnih metrov. Med njimi je bila ena parcela (1029/3) že zdaj v zemljiški knjigi navedena kot zaščitena zaradi bližine spomenika.

Še ena mahinacija gradbinca Giposs

Parcele so večinoma v lasti ljubljanske občine, ena, v velikosti 280 kvadratnih metrov, ki sega prav pred cerkev (1047/4), pa je od leta 2011, po mahinaciji podjetja Giposs, v zasebni lasti bližnjega frizerja. To parcelo je Giposs dobil v last oktobra 1999 na podlagi pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem, novembra 1999 pa se je kot lastnik vpisal v zemljiško knjigo. Nato pa je decembra 2011 to zemljišče Gipossov naslednik, Giposs Gradbena podjetja Ljubljana, zemljišče za 40.000 evrov prodal bližnjemu frizerju. Za povrhu mu je mestni oddelek za urejanje prostora istega meseca izdal potrdilo o namenski rabi zemljišča, v katerem piše, da ni treba upoštevati omejitev, povezanih z varstvom kulturne dediščine in varstvom naravnih vrednot. Tako je novi lastnik samovoljno podrl drevesa in naredil parkirišče z zapornico. Pri tem je uničil parkovno površino za javno rabo v skladu z gradbenim dovoljenjem, po katerem bi morala biti urejena okolica spomenika Stare cerkve.

Na ministrstvu za kulturo pojasnjujejo, da bo varstveni režim za manjše parcele ob spomeniku ostal tak, kakor je zapisano v odloku iz leta 2009, natančneje v njegovem 13. in 56. členu. Prvi omenjeni člen opredeljuje varovane elemente spomenika, ki so stavba cerkve v celoti, vključno z namembnostjo, Plečnikovi dodani zunanji detajli in stopnišče s svetilnikom ter z vrtnoarhitekturnimi elementi.

Varovano tudi nepozidano območje

Dodana bo varovana vrednota »nepozidano območje spomenika«. Na ministrstvu so pojasnili, da je nepozidan del spomenika območje ob stavbi, ki je vezano na njene varovane lastnosti. Plečnik je običajno uredil tudi okolico objekta. Tudi tu je načrtoval stopnišče, poseben svetilnik, svetoval pri tlakovanju in zasaditvi. Za cerkvijo je bil tudi iztek Vodnikove ceste, ob katerem je bilo mogoče videti del prezentiranega romanskega portala, enega najstarejših v Ljubljani. Po presoji strokovnjakov je nujno ohranjanje ambienta, ki sega do pločnika Celovške ceste kot sestavnega dela spomenika. Varstveni režim za to območje zahteva varovanje, ohranjanje in rekonstruiranje elementov oblikovane narave, vrtnoarhitekturne kompozicije. Prepovedano je spreminjanje kompozicijske zasnove, njenih sestavnih delov in namembnosti vrtnoarhitekturnih površin, pa tudi poseganje v varovano območje tako, da bi bilo to vizualno ali fizično okrnjeno z zapiranjem pogledov, obzidavo, gradnjo in postavljanjem objektov ali urbane opreme (mestnega pohištva), ki ne bi bila prilagojena zgoraj naštetim zahtevam.

Sicer pa je v 56. členu odloka iz leta 2009 zapisano, da za vse kulturne spomenike, razen če v odloku ni določeno drugače, velja splošni varstveni režim, ki med drugim določa celostno ohranjanje imenovanih varovanih elementov spomenika. Zagotavljati je treba ustrezno namembnost celote in posameznih enot, skladno z varovanimi vrednotami spomenika in prvotnimi namembnostmi. Med drugim je prepovedano spreminjanje varovanih elementov spomenika, to pa pomeni, da mora povzročitelj v primeru okrnitve spomenika ali njegovega varovanega dela zagotoviti povrnitev v prvotno stanje na svoje stroške.

Celostno ohranjanje kulturne dediščine

Prepovedano je postavljanje ali gradnja trajnih ali začasnih objektov v območju spomenika, vključno z nadzemno infrastrukturo in nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito funkcioniranje, ohranjanje in prezentacijo spomenika in skladni s kulturnovarstvenimi pogoji pristojnega zavoda. Spomeniki, razen manjših, pa morajo biti označeni s primerno oznako, ki ne krni likovne podobe ali njihovih posameznih delov. Zapovedano je tudi redno vzdrževanje spomenika in njegovih delov ter neposredne okolice ter predhodna izdelava konservatorskega načrta za večje posege v spomenik ali njegovo celovito prenovo.

Kaj bo razširitev zaščitenega območja spomenika državnega pomena v okviru Plečnikovih del pomenila za osem manjših parcel ob cerkvi sv. Jerneja še ni znano, saj bo pred obravnavo gradivo pregledala še služba vlade za zakonodajo, ki lahko določene elemente predloga še spremeni, pojasnjujejo na ministrstvu za kulturo. Pravijo, da so bili lastniki parcel o predlogu odloka obveščeni in so ljubljanski enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije posredovali svoja mnenja in pripombe.