Slavko Marolt premagal Mihaela Karnerja

Ljubljana – Vodja civilne iniciative Za zeleni Vič Slavko Marolt, ki ga je Mihael Karner tožil za 21 tisočakov odškodnine zaradi domnevno žaljivih javnih izjav o njegovem podjetju Merideis, je na sodišču izbojeval končno zmago. Na zavrnjeni tožbeni zahtevek se Karner ni pritožil in sodba je postala pravnomočna.

Maroltu, ki je skupaj s stanovalci Koprske ulice in Jamove ceste javno ostro nastopil proti Karnerjevi nameri, da bi na območju nekdanjega Tovila zgradil veliko stanovanjsko sosesko Urbana oaza, tako ne bo treba niti plačati odškodnine niti se v več medijih javno opravičiti za izrečene besede. Poleg tega je Merideis dolžan Maroltu plačati nekaj več kot 1300 evrov pravdnih stroškov, v primeru zamude pa tudi obresti. Sodba je postala pravnomočna 1. aprila.

Kot smo že poročali, je Karner Maroltu v zasebni tožbi očital, da je kršil ugled in dobro ime podjetja Merideis (prej Nipl), s tem ko je načrtovano gradnjo na Viču večkrat javno označil za »ekološki terorizem«, saj da bodo zaradi nje posekali dvesto dreves v tamkajšnjem gozdičku. Izjavil je še, da bosta novo stanovanjsko sosesko zgradila »poštna nabiralnika« iz Liechtensteina ter da bo ob podobnih poplavah kot v Viški sončavi »pod vodo končalo petsto avtomobilov« tudi v Urbani oazi.

Po oceni okrožne sodnice Doris Jarc je v celoti dokazano, da je Marolt najmanj utemeljeno verjel v resničnost tega, kar je izjavljal, in da v njegovih vrednostnih sodbah ni izražen zaničevalni namen. V konkretnem primeru varovanje dobrega imena in ugleda tožeče stranke ni nad toženčevo pravico do svobode izražanja. To pa pomeni, da eden od kumulativno zahtevanih elementov za obstoj odškodninske odgovornosti (to je nedopustnost Maroltovega ravnanja) ni bil izpolnjen. Pri tem se Jarčeva sklicuje na primer sodbe vrhovnega sodišča z oznako II Ips 62/2012.

Glede navedbe Merideisa, da se javnost ne bi ukvarjala z dejstvi, ki jih je navedel toženec, saj zanje sicer ne bi vedela, pa Jarčeva dodaja, da brez izražanja mnenj in spodbujanja prostega kroženja informacij ni svobodne razprave in demokracije. Merideis je po njenem prepričanju »dolžan trpeti določeno kritiko svojega projekta in pripombe oziroma upor občanov«. Z ugoditvijo tožbenemu zahtevku bi bilo po njeni oceni »nedopustno poseženo v ustavno pravico toženca, ustvarjena pa bi bila tudi nevarna praksa, da občani ne bi več izražali kritičnega mnenja o projektih, ki se odvijajo v občini«.

Za zavrnitev tožbenega zahtevka se je sodnica odločila tudi zato, ker je Marolt prepričljivo, s fotografijami, dopisi, strokovnimi mnenji in izjavami podprl vsako od svojih sicer ostrih besed, nasprotno pa jih tožeča stranka sploh ni prerekala oziroma v svojih navedbah ni bila dovolj prepričljiva.

Pirova zmaga?

Četudi je Marolt zmagal najprej v kazenski in zdaj še v zasebni tožbi, pa je vprašanje, ali ne bo le moralni zmagovalec. Podjetje Merideis je namreč blokirano že 227 dni, je davčni neplačnik, od konca preteklega leta pa nima niti enega transakcijskega računa. Zato ni gotovo, ali bo od Karnerja kdaj dobil povrnjene pravdne stroške.

Da je projekt Urbana oaza zamrznjen, če ne celo odpisan, priča tudi odgovor Mirana Gajška, vodje mestnega oddelka za urejanje prostora, na svetniško vprašanje Anžeta Logarja. Pojasnil je, da ne ve, kdaj bodo na sejo mestnega sveta predložili dopolnjeni osnutek OPPN Tovil, saj postopek miruje. Dogovor o sodelovanju MOL z Merideisom in Velinvestmentom je namreč nehal veljati 9. julija lani, za morebitno ponovno sodelovanje pa od investitorjev niso dobili predlogov.