Slovenski znakovni jezik je dobil svoj dan

Ljubljana – Današnji dan bo na državni ravni prvič uradno zaznamovan kot dan slovenskega znakovnega jezika. Spremljajoči dogodki, ki jih organizira Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS), bodo potekali pod geslom Moje roke so moj jezik.

Prav na ta dan, 14. november, pred dvanajstimi leti je slovenska gluha skupnost po desetletjih prizadevanj dočakala uveljavitev zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika (SZJ), ki je »kretnjo« prvič priznal kot uradni jezik in znakovni jezik pravno izenačil s slovenskim jezikom. S tem sta bili gluhim priznani pravici do uporabe njihovega maternega jezika v vseh stikih z javnimi institucijami v izobraževanju, zdravstvu, sodstvu itn. pa tudi do informiranja v prilagojenih tehnikah – to je s podnapisi in s tolmačem SZJ.

V začetku januarja je vlada na predlog ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) ter ZDGNS objavila sklep o posebnem obeležju slovenskega znakovnega jezika; pot do priznanja pa je trajala več kot 35 let. Kot kaže, je to prva takšna obeležitev na svetu, saj v ZDGNS pravijo, da podobne, z razglasitvijo vlade, niso zaznali še nikjer.

Šibek socialni položaj

V ZDGNS poudarjajo, da je za gluhe znakovni jezik prvi jezik, slovenščina pa tuji, saj se izražajo in razmišljajo v znakovnem jeziku, zato tudi informacije potrebujejo v njem. Kljub sprejetemu zakonu o SZJ in mednarodnim smernicam pa gluhi nimajo enakih možnosti za enakopravno izobraževanje na vseh ravneh. V zvezi so z raziskavo ugotovili, da gluhi dosegajo nizko raven izobrazbe, 89 odstotkov jih konča samo osnovno in poklicno stopnjo. Zato so pogosto brezposelni ali delajo na slabše plačanih delovnih mestih, njihov socialni položaj pa je zelo šibek.

Glavni vzrok vidijo v neprilagojenem izobraževalnem sistemu. Pravico gluhih do izobrazbe v znakovnem jeziku ščiti Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov, ki jo je Slovenija ratificirala kot ena prvih držav leta 2008, a pri uresničevanju njenih določil šepa. Omenjena konvencija zavezuje vlade podpisnice, da omogočijo lažje učenje znakovnega jezika in podpirajo jezikovno identiteto skupnosti gluhih. To pomeni, da je treba zaposlovati učitelje, ki znajo uporabljati nacionalni znakovni jezik, ter jih izobraževati za delo z gluhimi učenci, dijaki in študenti.

V Sloveniji pa je stanje takšno, da SZJ pri pouku uporablja samo Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana, predmet SZJ na ravni osnovne šole pa ne obstaja, zato se gluhi učenci ne morejo sistematično učiti svojega maternega jezika. Tudi na visokošolski ravni nekatere fakultete še vedno kršijo pravico gluhih in jim na predavanjih ne zagotavljajo tolmača. Med letošnjimi dosežki pa je, da je štirim gluhim učencem, vpisanim v redni osnovnošolski program, na treh šolah omogočeno tolmačenje v znakovni jezik. Vendar pri vsem tem ni sistemskih virov, ki bi financirali razvoj slovenskega znakovnega jezika.

V okviru ZDGNS deluje Združenje tolmačev za SZJ, ki olajšajo sporazumevanje med gluhimi in slišečimi. Združenje vključuje tudi klicni center za osebe z okvaro sluha. Čeprav je SZJ končno priznan, gluhi pa imajo neomejeno in brezplačno pravico do tolmača na vseh ravneh, jim informacije in komuniciranje še vedno niso ustrezno dostopni. Radijske vsebine so zanje še vedno nedostopne, televizijske oddaje niso v celoti ustrezno podnaslovljene. Tudi uporaba spletnih strani gluhim ni celostno prilagojena.

Upoštevanje pravic gluhih

V ZDGNS pravijo, da bodo še naprej spodbujali vse predstavnike k upoštevanju človekovih pravic gluhih otrok in mladine, kar je ena ključnih smernic za izpolnitev Razvojne agende OZN po letu 2015. V sredo je predstavnike ZDGNS sprejel predsednik republike Borut Pahor, ki je častni pokrovitelj uradne razglasitve dneva SZJ v Sloveniji, in obljubil, da si bo prizadeval, da bo država ljudem s posebnimi potrebami ponudila enake možnosti za osebnostni razvoj. Današnji dan je zanj tudi priložnost za vprašanje, kaj je mogoče še storiti, da bo vizija vključujoče družbe postala realna za vse.

ZDGNS bo danes v državnem svetu organizirala posvet Vsak gluh otrok ima pravico do kakovostne izobrazbe v znakovnem jeziku. V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma pa bo na ogled ukrajinski film Pleme v znakovnem jeziku. Ob 18. uri pa bo v Unionski dvorani Grand hotela Union slavnostna razglasitev dneva SZJ s kulturnim programom.