Tiskane izdaje
Ljubljana – Trem zasebnim šolam v Ljubljani se je letos z vpisom v razvid javno veljavnih šol na ministrstvu za šolstvo, znanost in šport pridružila še četrta, Osnovna šola Lila, ki deluje v okviru Inštituta Lila. Šola je sicer v drugačni obliki delovala že štiri leta, letos pa so uradno vpisali devet prvošolcev.
Prvi šolski teden pa v njihovih treh učilnicah ni bilo učencev, saj so šolsko leto začeli s taborom v Kostanjevici na Krki. Tako se lahko otroci in učitelji pogovorijo, kaj se jim je dogajalo med počitnicami, se uskladijo in se povežejo ter postopoma osredotočijo k učnim vidikom.
V ZDA že 40 let
Šola deluje po principih učenja za življenje, ki se je pred 40 leti razvil v ZDA, ameriške šole, ki delajo po njem, pa se imenujejo Living Wisdom School. Njihova posebnost so manjši razredi, ki omogočajo osredotočanje na vsakega posameznega učenca in učitelja ter njegove potrebe. V izobraževalni proces sta vključena tudi joga in meditacija, poudarek je na razvoju koncentracije, poguma, dobrih navad in odnosov itn., kar učence pripravlja na soočanje z izzivi v kompleksni družbi. Sedež teh šol je mednarodni center Education Fot Life v Kaliforniji, ki podeljuje certifikate učiteljem, skrbi za mentoriranje in izmenjave učiteljev. V ZDA deluje pet šol, tam imajo 17 let tudi že srednjo šolo, ena je v Italiji, v Nemčiji je v nastajanju, pobude pa so tudi v Indiji.
Poleg angleščine še španščina
V Sloveniji po teh principih v najetih prostorih Centra za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne Iris že štiri leta deluje zasebna osnovna šola Lila. Do zdaj so se njihovi učenci formalno šolali na domu in na koncu šolskega leta opravljali izpit v javni šoli pred posebno komisijo, ki je preverjala, ali dosegajo učne standarde. Lani novembra so dobili akreditirani program, potrdil ga je strokovni svet za splošno izobraževanje, maja letos pa je ministrstvo za izobraževanje vpisalo v razvid javno veljavnih šol prve tri razrede OŠ Lila. Poleg rednega predmetnika imajo še dva dodatna predmeta: osebni razvoj in sodelovanje z drugimi, ki sta vpeta v celotno delovanje šole. Poleg angleščine pa se otroci od prvega razreda učijo tudi španščino. Pouk poteka od 8. do 15. ure, predvideni so trije odmori, ki pa časovno niso vnaprej opredeljeni, prilagajajo jih trenutnim potrebam. Otroci imajo dovolj prostega časa, v okviru katerega pa so učitelji z njimi, da ustvarjajo in delajo svoje stvari, se pogovarjajo, veliko je osebnega stika, reševanja različnih izzivov, priložnosti za nove vsebine in ideje, je povedala ustanoviteljica šole, psihologinja in svetovalna delavka dr. Tina Rutar Leban, ki je tudi vodja enote OŠ Lila v Ljubljani.
V prvih treh razredih je uradno vpisanih 23 otrok. Še 15 jih je v heterogeni skupini 4., 5. in 6. razreda, ki pa se, tako kot prej, uradno šolajo na domu. Poučujejo v treh različnih skupinah: v najmlajši je 13 otrok 1. in 2. razreda, v drugi 10 otrok 1., 2. in 3. razreda, v tretji pa 15 otrok 4., 5. in 6. razreda. Otroke poučuje skupaj 8 učiteljev, v najstarejši skupini so trije, po dva pa sta v mlajših skupinah. Eden pa je učne obveznosti oproščen in je mentor in pomočnik otrokom, učiteljem in staršem, tako pri ustvarjanju kot tudi v različnih stiskah in drugih dogodkih.
Dr. Rutarjeva verjame, da bodo kmalu lahko v razvid vpisali tudi višje razrede, kar pa bo odvisno od spremljanja njihovega programa do 9. razreda, ki ga izvaja zavod za šolstvo, na koncu pa potrdi še strokovni svet za splošno izobraževanje. Pravi, da jo pomirja, ker šole v Sloveniji ni mogoče ustanoviti na preprost način, saj je postopek dolgotrajnejši. Sami so svoj program prvič predložili ministrstvu pred tremi leti in pol, ga nato popravljali in usklajevali ter pregledovali učne načrte z zavodom za šolstvo. Zanje veljajo isti pogoji preverjanja znanja kot v javnih šolah. Nacionalnih preizkusov znanja (NPZ) v tretjih razredih ne bodo opravljali, ker niso obvezni, opravljali pa jih bodo, ko bodo imeli akreditiran program tudi v 6. in 9. razredu.
Za nadstandard šolnina 310 evrov na mesec
Po šolski zakonodaji je z akreditacijo stoodstotno financiran obvezni del njihovega programa, dodatni pa je sofinanciran 85-odstotno. Kot je ponazorila direktorica Inštituta Lila, ki je bil ustanovljen že leta 2011, Jasna Grabeljšek Skočir, je njihova šola kot podružnica manjše vaške šole, s starostno mešanimi skupinami učencev, pri čemer po normativih v javnih šolah pripada ena učiteljska plača na 14 otrok v kombiniranem oddelku. Zato bodo videli, kaj to ob preostalih šolskih vlogah konkretno pomeni za OŠ Lila, v začetku oktobra, ko bodo dobili prvo nakazilo od ministrstva. Za nadstandard pa še vedno ostaja članarina, starši plačujejo 310 evrov na mesec, saj gre za poenotenje z višjimi razredi, ki še nimajo akreditiranega programa, ker so se skupaj s svetom staršev in svetom inštituta odločili, da ne bodo izključevalni do tistih staršev in otrok, s katerimi so orali ledino; prejšnja leta pa je bila šolnina 400 evrov na mesec. Glede na mesečno nakazilo ministrstva bodo nato doplačila osnovana na novo.
Pobude tudi v drugih mestih
Pobude za nastanek šol v okviru Inštituta Lila nastajajo tudi v Novem mestu, Kranju, Mariboru in na Goričkem, kar pa je izredno procesno. Gre namreč za ekipe, ki se razvijajo postopoma. V nastajanju pa je tudi vrtec v Ljubljani. Predvsem pa si želijo, da bi imeli v eni enoti največ pet skupin, ker veliko delajo v skupnosti. Pod okriljem Inštituta Lila poteka izobraževanje učiteljev v štirih modulih, za kar skrbi Skočirjeva, prirejajo tudi tečaje, srečanja in svetovanja, na katera prihaja vse več specialnih pedagogov, učiteljev in staršev iz vse Slovenije. Nastala je tudi založba z gradivi, predstavljajo njihove koncepte v tujini in pri nas.
Postopek vpisa v OŠ Lila se začne se že v letu pred začetkom šole. S starši in otroki se srečujejo enkrat na mesec, da se bolje spoznajo, nato pa januarja potekajo še individualni pogovori. Starši se za vpis v njihovo šolo odločijo zaradi različnih razlogov, za svoje otroke iščejo alternativno obliko šolanja, nekaterim so blizu njihove vrednote, na šoli imajo namreč samo vegetarijansko in vegansko prehrano, ali pa iščejo drugačne pristope do svojega otroka. Posebnih pogojev za vpis ni, ni potrebno, da so otroci vegetarijanci, večina jih doma je meso, ali da se ukvarjajo z jogo, ki je sicer del šolskega koncepta.
Osebni razvoj in socialne veščine
Na vprašanje, kakšne so izkušnje z nadaljnjim izobraževanjem, pa sta sogovornici povedali, da po srednji šoli v ZDA, ki jo tam imajo že 17 let, dijaki opravljajo tako imenovane SAT teste, ki so podobni naši maturi, in dosegajo zelo dobre rezultate, njihov uspeh je tudi več kot 95-odstoten. Ogromno izkušenj pridobijo na področju osebnega razvoja in socialnih veščin. Zelo dobro se znajo postaviti zase in znajo okoli sebe zbrati takšne ljudi, s katerimi lahko sobivajo. Kot pravita, pa ni mogoče reči, da je njihova šola boljša ali slabša od drugih, je le alternativa, ki morda ne ustreza vsem otrokom in družinam, nekaterim pa lahko pomaga, da dosežejo največ, kar lahko.
Prve tri zasebne šole so se dobro uveljavile
Po podatkih ljubljanske mestne občine je v štirih zasebnih šolah v tem šolskem letu skupaj 1028 učencev v 44 oddelkih, kar je 65 učencev več kot lani. V prve razrede pa se je skupaj vpisalo 124 učencev, kar je dva manj kot lani. Waldorfska šola v Ljubljani je s 25 leti najstarejša zasebna šola. V osnovni šoli je skupaj 455 otrok, 52 pa jih je letos v prvem razredu, v vseh imajo po dve paralelki. V srednji šoli imajo 120 dijakov, 28 jih je v prvem letniku. »Waldorfska šola Ljubljana je dobro vpeta v ljubljanski in slovenski šolski prostor in je več kot opravičila svoj obstoj. V naš pedagoški prostor je vnesla raznolikost, ki bogati področje šolstva, hkrati pa staršem daje možnost izbire izobraževalnega pristopa ta svojega otroka,« je povedala vodja vpisa na šoli Branka Strmole Ukmar.
V OŠ Alojzija Šuštarja, ki deset let deluje v okviru Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu, so letos sprejeli 53 prvošolcev, na šoli je skupaj 460 učencev. V Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani je šolanje nadaljevalo 18 od 44 devetošolcev, kar je 41 odstotkov. »Starši so jo lepo sprejeli, javnost tudi. Glede na zanimanje bi lahko vpisali vsaj tri, ali celo štiri oddelke. Vpisujemo pa po dva oddelka,« je povedala ravnateljica Marina Rugelj.
Osnovna šola montessori v Ljubljani, ki deluje v okviru Montessori inštituta, deluje osmo leto in je bila do zdaj najmlajša zasebna šola. V šoli imajo skupaj 116 učencev, med njimi je 18 prvošolcev. Za razmišljanje o zasebni srednji šoli nimajo časa, ker trenutno gradijo novi osnovnošolski objekt v Podutiku, je povedal ravnatelj Pavel Demšar: »Sprejmemo lahko le del otrok, ki bi jih starši želeli vpisati v našo šolo, po tem sodeč smo se dobro uveljavili. Veliko pa je tudi zanimanja pedagogov za izobraževanje v pedagogiki montessori, ki jih ponujamo,« je še dejal ravnatelj.
