Spomin na staro kopališče bo ohranjen in nadgrajen

Ljubljana – Po skoraj štirinajstih letih bodo Ljubljančani predvidoma julija lahko znova zaplavali v legendarnem bazenu na Koleziji. Gradbinci imajo za zaključek del na voljo še mesec dni, tako predstavniki občine kot izvajalcev pa so prepričani, da jim bo uspelo.

Verjetno si je redkokdo od obiskovalcev, ki so se v kolezijskem bazenu namakali poleti 2001, zadnjo sezono, ko je kopališče obratovalo, mislil, da bo naslednjič mogoče v bazen skočiti šele čez skoraj poldrugo desetletje. Ob številnih zarečenih besedah in napovedih v zadnjih desetih letih, kdaj se bo prenova tega najstarejšega kopališča glavnega mesta začela in kdaj bo spet odprlo vrata obiskovalcem, pa je zdaj ovir, da bo letošnjo kopalno sezono (z nekoliko zamude) moč preživeti tudi na Koleziji, vse manj.

Potem ko so lansko pomlad ob Gradaščici zabrneli rušilni stroji, konec poletja pa še gradbeni, je v teh dneh gradbišče v polnem teku. Po besedah vodje gradbenih del Boštjana Lazarja iz podjetja CBE Inženiring (kompleks gradijo skupaj z IMP in hrvaškim GP Krk) je na lokaciji trenutno med 80 in 90 delavcev. Hitijo, za delo izkoristijo vsak svetli del dneva, a ne Lazar ne Meta Gabron, vodja službe za razvojne projekte in investicije MOL, ne dvomita, da bodo dela končana v pogodbenem roku. Ta se po 315 dneh dela izteče zadnji dan junija, nato sledi čakanje na upravna dovoljenja. Kdaj bo odprtje prenovljenega kopališča, tako še ni znano, po besedah Gabronove pa bo to »vsekakor julija«.

Spomin ostaja

Ogrodje bazena in spremljevalnega objekta že nekaj časa trdno stoji, zdaj je na vrsti urejanje okolice, detajli, finalizacijska dela. »Gre za zaključna gradbena dela, predvsem pa obrtniška in inštalacijska dela. Vsa zunanja ureditev, treba je položiti še 1600 kvadratnih metrov keramike, urediti odbojkarsko in košarkarsko igrišče, zaključiti fasade na samem objektu, inštalacije,« razloži Lazar. Ob zunanjem bazenu olimpijskih dimenzij že stoji manjši otroški bazen in t. i. čofotalnik, kjer se bo izvajal program »Naučimo se plavati«, pod njim pa se skriva srce kopališča, bazenska strojnica. Objekt, v katerem bodo sprejemna avla, garderobe, prostor za počitek, štiri savne (finska, turška in dve navadni) in bar s prigrizki, stoji ob Gunduličevi ulici. Del strehe objekta, ki bo ozelenjena, bodo namenili sončenju, drugi del za poležavanje kopalcev bo ob Hajdrihovi ulici, kjer bo urejeno tudi igrišče za odbojko. Na južni strani bazena so že vidni nastavki tribun. Dolge bodo 50 metrov, v treh višinskih nivojih in izvedene v lesu in bodo po besedah Mete Gabron omogočale spremljanje športnih iger in sončenje. »Bazen bo prvenstveno namenjen Ljubljančanom in obiskovalcem Ljubljane za rekreativno dejavnost, pri čemer bo upravitelj kopališča JZ Šport Ljubljana znotraj rekreativnega plavanja odrejal termine za profesionalno plavanje,« pravi sogovornica.

V kolikšni meri bodo Ljubljančani v novem kompleksu prepoznali staro Kolezijo? »Menim, da spomin ostaja in je nadgrajen. Bazen stoji na približno enaki lokaciji, premaknjen je le za nekaj metrov. To, da je bil prej dolg 44 metrov in širok 22, zdaj pa je dolg 50 metrov in širok 25, je samo boljše. Ob tem je res nekaj dreves manj, ki jih nadomeščamo z novo, arboristično domišljeno hortikulturno ureditvijo. Čez nekaj let, ko bo vegetacija zrasla, bo to območje spet postalo urbano parkovno središče Viča. Nova stavba bo z osrednjim atrijem proti Gunduličevi ulici prevzela funkcijo starega plavalnega kluba, zbirališča Ljubljančanov in okoličanov. Programsko gledano bo ostalo vse, kar je bilo, in še več.« Ostaja tudi legendarno kolezijsko košarkarsko igrišče.

Bazenski deli iz Italije

Bazen je grajen s sodobno tehnologijo betonske školjke na pilotirani armirano-betonski plošči, v katero je vstavljen okvir iz nerjavnega jekla, obložen z bazensko folijo, pojasnita sogovornika. »Posebnost je to, da so na tem terenu vsi objekti globoko pilotirani. Ker je garaža štiri metre pod nivojem, smo morali zaradi podtalne vode celo gradbeno jamo zaščititi z zagatnicami, izčrpati vodo in čim hitreje izvesti gradnjo,« pravi Lazar. Podtalnica tudi ob morebitnih poplavah ne bi smela predstavljati težav, zagotavlja Gabronova: »To vodo smo pričakovali, to je klasična težava pri gradnji na Barju. Zato smo predhodno izvajali celostne monitoringe, ti so se izvajali tudi med samo gradnjo, stanje pa se bo spremljalo še več let po zaključku gradnje.«

Sogovornika nas popeljeta še po podzemnem delu kompleksa, za katerega pravita, da je eden od pomembnih dejavnikov za visoke stroške gradnje. Občino bo nova Kolezija stala 9,5 milijona evrov (z DDV). V kleti bo prostora za 88 parkirnih mest. »Viški konec bo s tem dobil dodatno parkirišče, saj stremimo k temu, da se promet še naprej umirja. Garaža bo prvenstveno namenjena obiskovalcem bazena, sekundarno pa bo tudi za prebivalce in zaposlene v okoliških objektih mogoča pridobitev abonentske kartice. Koliko jih bo na voljo, bo odvisno od števila obiskovalcev in povpraševanja,« pojasnjuje Gabronova.

Daljša kopalna sezona

Ljubljana z novo Kolezijo sicer še vedno ostaja brez pokritega olimpijskega bazena. Druga faza projekta (če bo do nje sploh kdaj prišlo, kar je odvisno od financ), predvideva nadgradnjo spremljevalnega objekta z velnes storitvami in pokriti bazen, dolg 33 metrov, na lokaciji, kjer bo zdaj košarkarsko igrišče. Bodo pa z ogrevanjem vode poskušali podaljševati sezono. »V prehodnih mesecih, torej spomladi in jeseni, bomo podaljševali kopalno sezono, s tem da bo voda ogrevana na višjo temperaturo kot poleti Upam, da se bodo s tem Ljubljančani in ostali navadili plavati tudi v tem prehodnem obdobju, tako da bi celotna plavalna sezona trajala do pet ali celo šest mesecev,« pravi Meta Gabron.