Strojniki se požvižgajo na kulturno dediščino

Ljubljana – V teh dneh je okoli dveh fakultet ob Aškerčevi cesti 8 in 12 videti gradbene odre zaradi energetske sanacije dotrajanih oken na spomeniško zaščitenih objektih arhitekta Franceta Tomažiča. Varuhi dediščine so z obnovo na fakulteti za metalurgijo zadovoljni, saj dosledno upoštevajo njihove zahteve, jezni pa so na vodstvo fakultete za strojništvo, saj jih krši tako močno, da so jih prijavili inšpektorju za kulturo in medije.

Irena Vesel Kopač, konservatorka iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), je povedala, da je pri konservatorskem nadzoru obnove lesenih oken na omenjenih fakultetah 17. avgusta dobila obvestila več arhitektov in Društva arhitektov Ljubljana, da se na fakulteti za strojništvo pripravljajo na posege. Že naslednji dan je vodstvo opozorila, da morajo od zavoda prej dobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje. To je res poslalo vlogo za izdajo pogojev in jih 20. avgusta tudi dobilo. Žal, pravi Vesel Kopačeva, jih niso upoštevali in so delali naprej po svoje. Še isti dan je sledila prijava inšpekciji za kulturo in medije.

Na vprašanje, kje tiči problem, je konservatorka dejala, da bi morali menjavo dotrajanih in več desetletij starih oken opraviti tako, da bi najprej izdelali posnetek obstoječih, njihovo shemo in načrt z detajli, nato pa to poslali ZVKDS OE Ljubljana v pregled in potrditev. V navodilih jim je zapisala, da bi morala biti nova okna enaka kot obstoječa, torej lesena, oblikovana s profili in iste barve.

Glede na zahtevnost in izjemno velikost oken je predpisala dva možna načina – ali popolno obnovo obstoječih ali pa zamenjavo s predhodno izdelavo popolnih kopij prejšnjih oken. Zaradi boljše protihrupne in toplotne zaščite jim je dovolila tudi vgradnjo termopanskih stekel. Ko je opazila, da so začeli namesto kopij lesenih vgrajevati plastična okna, pa tako hude kršitve ni mogla tolerirati, in ZVKDS jih je prijavil inšpekciji.

Inšpekcijski ukrepi

Ko smo Inšpektorat RS za kulturo in medije vprašali, ali bo njihov inšpektor ukrepal in ustavil domnevno nedovoljene posege na objektu na Aškerčevi cesti 8, smo od Velka Glanerja z ministrstva za kulturo dobili odgovor, da so bili o njih obveščeni 21. avgusta. Dodali so še, da je inšpekcijski postopek že v teku in da bo inšpektor, pristojen za varstvo kulturne dediščine, ob morebitnih ugotovljenih kršitvah izrekel ukrepe po zakonu o varstvu kulturne dediščine.

Pojasnila fakultete

Tone Češnovar, tajnik fakultete za strojništvo, je povedal, da so se za nujno zamenjavo oken odločili iz več razlogov. Glavni je, da v obcestni del stavbe iz leta 1940 Univerza v Ljubljani kot njena lastnica vse do zdaj ni vlagala skoraj nič. Vodstvo fakultete jo je več let prosilo, naj poskrbi vsaj za menjavo oken, ki slabo tesnijo. Četudi so v predavalnicah študenti in profesorji trpeli zaradi obcestnega hrupa, vročine, vdorov vode, ogromne pa so bile tudi toplotne izgube, denarja ni zagotovila.

Zato se je fakulteta odločila, da bo za najnujnejšo sanacijo poskrbela sama. Ker za podjetja opravlja razne raziskovalne naloge in tako z lastnim delom nekaj zasluži tudi na trgu, je del zaslužka, ki bi ga sicer porabila za nakup raziskovalne opreme, namenila menjavi oken.

Z javnim razpisom so dobili izvajalca, ki jim bo do konca tega meseca vgradil nova plastična okna, z davkom vredna približno 68 tisočakov. Na vprašanje, zakaj niso upoštevali zahtev iz kulturnovarstvenih pogojev, je Češnovar odvrnil, da bi bila obnova obstoječih oken ali izdelava popolnih kopij lesenih predraga. In da si jih fakulteta ne more privoščiti. Mimogrede je povedal, da se s farmacevti pripravljajo, da bi se v bližnji prihodnosti preselili na Brdo, a je novogradnja povezana s predhodnim sprejetjem sprememb prostorskega načrta MOL.

Pridni sosedi

Veljko Zrimšek, tajnik naravoslovnotehniške fakultete, je dejal, da v stavbo iz prve polovice prejšnjega stoletja, v kateri deluje njihov oddelek za materiale in metalurgijo, doslej niso vlagali kaj prida. Zato je vesel, da so letos le dobili denar od ministrstva in da bodo v okviru vzdrževanja lahko obnovili okna na treh stavbnih krilih (dve do konca septembra, tretje v novembru). Delajo natančno po navodilih in pogojih ZVKDS, prenova več deset oken pa bo z davkom stala 288.883 evrov. V prihodnjih dveh letih je predvidena še prenova v notranjem delu stavbe.

Razburjena strokovna javnost

Maruša Zorec s Fakultete za arhitekturo v Ljubljani pravi, da si arhitekti že od leta 2001 prizadevajo za ohranitev naše moderne arhitekturne dediščine (od leta 2012 pri ZVKDS deluje celo strokovna skupina konservatorjev za arhitekturo 20. stoletja) in za njeno skrbno prenovo. Žal so pri tem precej neuspešni, saj smo do zdaj izgubili mnogo stavb, veliko pa jih je po njenem mnenju tudi neprimerno prenovljenih. Posebej je opozorila, da so tako imenovane energetske sanacije v zadnjih letih prinesle novo nevarnost, saj se jih lastniki lotevajo brez načrtov, dovoljenj in spoštovanja obstoječega. Društvo arhitektov in fakulteta za arhitekturo na to opozarjata pristojna ministrstva, a brez pravega odziva. Zato ni čudno, da smo še vedno priče primerom, kot je opisani.

Junija 2013 so na ministrstvo za infrastrukturo in prostor poslali celo dopis, da podpirajo energetsko prenovo javnih stavb, a opozorili, da investitorji tega ne bi smeli početi brez ali mimo stroke pri spomeniško vrednejših stavbah (tako zaščitenih kot še ne zaščitenih). Z nestrokovnim pristopom pri dodajanju toplotnoizolacijskega sloja na fasade se prvotna arhitektonska zasnova lahko uniči, kar se je zgodilo že z mnogimi stavbami. V primeru stavbne dediščine je po njihovem treba izvajati energetsko sanacijo v sklopu celostne prenove, pri kateri naj se natančno opredeli varovana lastnost posameznega objekta.

Kot stroka opozarjajo, da bi morala biti v vsakem javnem razpisu tudi zahteva za izdelavo projektne dokumentacije. Vsak poseg v prostor, tudi v stavbe, mora biti strokovno načrtovan, tako tehnično kot arhitekturno, saj je to naše skupno javno dobro. Zato mora biti v razpisih pogoj za pridobitev sredstev tudi dokumentacija z rešenimi detajli. Ta je za naročnika zagotovilo tako za kakovost izvedbe kot za pridobitev ustrezne ponudbe za izvedbo.

Prenove naj bodo celovite

Maja Ivanič, predsednica DAL in Zveze društev arhitektov Slovenije, dodaja, da arhitekti že pet let opozarjajo na nestrokovno energetsko sanacijo. Javni naročniki (država in občine) sanirajo javne stavbe (med njimi je največ vrtcev in šol) zelo parcialno: letos streha, drugič okna severne fasade, nekoč energetska sanacija južnega prizidka, morda nekoč protipotresna sanacija … Povrhu vsega te parcialne prenove načrtuje vsakič drug arhitekt. S takšnim pristopom se v resnici vsaj za trikrat podraži investicija vsakega dela, končni videz pa je neskladen in neurejen. Predlaga, naj država in občine pripravijo večletno strategijo celovite prenove vrtcev in šol, torej da se denar ne razdeli vsaki šoli malo, ampak MOL vsako leto celovito sanira določeno število vrtcev in šol, na primer osem na leto. Tako bodo šole vedele, kdaj pridejo na vrsto za celovito prenovo, zaradi česar se bodo same obnašale bolj racionalno, obenem pa bodo lahko načrtovale svoj program in število vpisov. Država in občine bi prihranile pri svojih investicijah, obenem pa bi dobile najboljše projekte in kakovosten izobraževalni stavbni fond.