Tiskane izdaje
V 7. odstavku članka Študentsko stičišče ali le biznis, objavljenem dne 16. aprila 2015, je pravilno, da je Replika Invest del skupine Replika, ki jo vodi nekdanji funkcionar študentske organizacije Benjamin Leskovec (in ne, da Benjamin Leskovec vodi podjetje Replika Invest). Popravljen članek z dne 28. 3. 2023 sledi v celoti.
Ljubljana – Medtem ko so v fundaciji Študentski tolar nedavno opozorili, da jih žalosti, ker je študentov v stiski iz leta v leto več, sredstva fundacije pa omejena, da bi lahko pomagali vsem, v ljubljanski študentski organizaciji za jesen napovedujejo odprtje študentskega kampusa. Investicija naj bi znašala okoli dva milijona evrov.
Študentski kampus, ki bo v samem središču glavnega mesta ob Pivovarni Union, poleg železniške proge in tovornjakarskega obračališča ter nasproti parka Tivoli, naj bi po besedah študentske organizacije ŠOU v Ljubljani postal »glavno stičišče, kjer bodo študenti lahko razvijali svoje potenciale, se športno, kulturno in umetniško udejstvovali ter imeli na voljo strokovno in infrastrukturno podporo pri razvoju svojih projektnih ali podjetniških idej«.
Kampus naj bi zaživel v začetku oktobra, ko bo predvidoma končana prva faza obnove objektov v Pivovarniški ulici in se bodo tja vselila študentska društva, zavodi in druge študentske nevladne organizacije. Drugi dve fazi bosta predvidoma končani v prihodnjih dveh letih, ko bodo na 5500 kvadratnih metrih velikem zemljišču urejene še čitalnica, centralna študentska info točka, menza s poceni in zdravimi obroki, diskontna trgovina, študentski inkubator, kulturno-umetniški center, večnamenska športna dvorana, fitnes ter prostori študentske organizacije s skladiščem. Za financiranje vseh treh faz v ljubljanskem ŠOU predvidevajo 1,8 milijona evrov.
Po dolgoročnem načrtu naj bi se širili tudi na sosednja zemljišča, kjer bi postavili tudi študentski dom, čeprav je tamkajšnje območje predvideno za proizvodne dejavnosti in zdaj tega ne omogoča. V ŠOU pojasnjujejo, da je »namembnost poslovno-industrijska, zato je zemljišče v tej fazi primerno za vse načrtovane aktivnosti«.
Direktor ljubljanske študentske organizacije Andrej Klasinc je tako prepričan, da bodo s postavitvijo kampusa »uresničili vizijo temeljnega študentskega interesa« in ponudili »skupen študentski prostor, ki bo namenjen izpopolnjevanju eksistenčnih in drugih potreb študentov«.
Burne polemike
V študentskem društvu Iskra, v katerega so se pred več kot dvema letoma zbrali študenti z namenom prevzeti vodenje ljubljanske študentske organizacije, ki po njihovem »ne samo, da ni tista, ki bi opolnomočila študente, jim pomagala pri organiziranju in na sistemski ravni razmišljala o problemih, ampak je s svojim delovanjem celo škodljiva«, tudi v primeru kampusa opozarjajo na več problemov.
Prvi se nanaša na nakup zemljišča v Pivovarniški ulici, ki je bilo na javni dražbi prodano za 350.000 evrov, ŠOU pa je potem podjetju Replika Invest, ki je del skupine Replika, ki jo vodi nekdanji funkcionar študentske organizacije Benjamin Leskovec, zanj zamenjal nepremičnine v vrednosti okoli 1,2 milijona evrov. Projekt tudi sicer že od svojega začetka sproža burne polemike. V Večeru so pred časom razkrili, da je ŠOU za štirikrat preplačal parcelo za »enega najbolj megalomanskih projektov v svoji zgodovini«.
V ljubljanski študentski organizaciji odgovarjajo, da so ponudbo »dobro proučili in se s ponudnikom dogovorili za menjalno-prodajno pogodbo v vrednosti 490.000 evrov ter obnovo potrebnega, praznega stanovanja na Beethovnovi in za študente neuporabnih prostorov na Borštnikovem trgu v vrednosti 700.000 evrov«. To je po njihovem »zelo ugodna menjava« glede na ocenjeno vrednost zemljišča in nepremičnin v Pivovarniški ulici. Kot zatrjujejo, je menjava tudi »ugodna rešitev za študente, ki bodo po letih prizadevanj pristojnih institucij končno dobili pravo študentsko stičišče«.
Podvajanje storitev
V društvu Iskra so medtem prepričani, da gre pri projektu študentskega kampusa tudi za podvajanje storitev. Kot pravijo, je vse, kar naj bi kampus omogočal študentom, že zdaj omogočeno; od študentskih domov do knjižnic. Hkrati pod vprašaj postavljajo tudi smotrnost takšne porabe študentskega denarja: »Tudi če bi bil projekt idealno zastavljen, z idealno lokacijo in brez sumljivih transakcij ter nedorečenosti, bi 1,8 milijona evrov v današnjih časih lahko porabili na veliko drugih načinov, s katerimi bi dejansko izboljšali pogoje bivanja in študija ljubljanskim študentom.« Po njihovem bi se to zgodilo predvsem z ureditvijo študentskega dela, spodbujanjem študentskih razvojnih projektov in socialnimi stanovanji za najbolj ogrožene študente.
Ob tem v Iskri opozarjajo na »že večkrat videne podobne prakse podjetniškega upravljanja premoženja ŠOU«, pri čemer spomnijo na študentsko menzo in poskus gradnje študentskega hotela v Kersnikovi ulici, ki so ga študenti pozneje zavrnili na referendumu. »Tudi tokrat gre za poskus 'plemenitenja' premoženja ŠOU z večanjem komercialne dejavnosti in porabo denarja za projekte, ki se na dolgi rok pozneje velikokrat privatizirajo ali drugače padejo v roke peščice, čeprav so financirani iz javnega denarja, natančneje neposredno iz študentskega dela.«
