Teden dni po snegolomu veje ležijo še marsikje

Ljubljana – Preteklo sredo je moker sneg po vsej Ljubljani polomil ali poškodoval na tisoče dreves. Čeprav je minil že teden dni, pa vsepovsod po mestu lahko vidimo še veliko polomljenih vej. Večina jih sicer ne leži več na cesti, so pa zato marsikje le odrinjene na pločnik, kolesarsko stezo in plačljive parkirne prostore.

Torkovo dopoldne smo tako lahko gledali žalostno podobo drevoredov na obeh straneh Dunajske ceste, podobno pa je bilo tudi drugod po ulicah na območju bežigrajske četrtne skupnosti (Parmova, Bežigrad, Kurilniška, Drenikova, Samova ...) in v drugih ljubljanskih četrtnih skupnostih.

Jaka Senjur s Snage je povedal, da so imeli takoj po snegolomu na terenu okoli sto ljudi, tako svojih kot od podizvajalcev, ki so nemudoma začeli odstranjevati polomljena drevesa s cest, da so zagotovili vsaj njihovo prevoznost. Priznal je, da so zaradi obsega škode pač lahko delali le po prednostnem seznamu, torej po pomembnosti cest in ulic. Ker je bilo samo pretekli četrtek in petek od 100 do 150 klicev na dan, ko so Ljubljančani od njih zahtevali, naj pridejo k njim in odstranijo polomljene veje ali podrta drevesa, so mnogim morali povedati, da jim trenutno ne morejo pomagati. Podobno so jih morali na druge izvajalce preusmerjati v soboto.

Praznikov niso izkoristili

Po Senjurjevih besedah so imeli tik pred prazniki na razpolago le okrepljene dežurne ekipe – šest Snaginih, štiri Tisine in eno Želvino (zadnja je čistila PST). Niso pa mogli računati na delavce, ki so se že pred tem odpravili na obisk rojstnih krajev v tujini ali pa imeli rezervirane tradicionalne večdnevne prvomajske počitnice. Poleg vsega vseskozi ni bilo lepo vreme in v dežju so bili dežurni delavci kmalu premočeni do kože.

Precej Ljubljančanov je prvomajske praznike izkoristilo za odstranjevanje vej in polomljenih dreves s svojih vrtov in zelenic v lastni režiji, ponekod pa so jim pri tem pomagali tudi prostovoljni gasilci. Tako je bilo v torek najslabše stanje po mestnih zelenicah, drevoredih in (krajinskih) parkih.

Predstavnik Snage nam je dejal, da bodo glede na obseg škode posledice snegoloma z javnih površin odstranjevali še ves mesec. To pomeni, da bodo najprej odstranili padle veje, ponekod pa poškodovana drevesa še obrezali. Kasneje bo izdelan še arboristični načrt, ki bo natančno določal, katera drevesa bo treba odstraniti in jih nadomestiti z novimi.

Kako naprej?

Glede na to, da je ljubljansko drevje v preteklih nekaj letih močno prizadela najprej suša, nato žled in vetrolom, zdaj pa še snegolom, je očitno, da bo treba v mestnem proračunu zagotoviti bistveno več denarja za redno in intervencijsko vzdrževanje mestnega zelenja. Po Senjurjevih besedah zdaj vsako mestno drevo pride na vrsto za obrezovanje krošnje ali odstranjevanje suhih vej v povprečju na pet do sedem let. Kar pa je glede na bistveno poslabšane klimatske razmere predolgo obdobje. Poleg tega lahko z gotovostjo trdimo, da posameznih dreves doslej vzdrževalci še niso niti obiskali, kaj šele da bi jih obrezovali. Mnoga so se zato razrasla čez vse meje, njihove krošnje ponekod segajo že v bližnje objekte. Da zanje ni nihče skrbel, pa zvemo šele, ko se jih nestrokovno lotijo kar stanovalci sami (primer drevoreda platan na Kodeljevem) in jih obrežejo celo tako, da ostanejo le še glavna in nekaj štrcljev stranskih vej.

Ker je v Ljubljani približno 130 tisoč okrasnih dreves, pri čemer je le tretjina mestnih, preostala pa so v zasebni lasti, bi bil skrajni čas, da bolje poskrbimo za zdravje »mestnih pljuč«. Drevesa ne le da proizvajajo kisik in predelujejo velike količine ogljikovega dioksida, so tudi pomemben dejavnik ohlajanja mestnega okolja v največji vročini. S svojimi listi namreč delajo senco in zrak ohlajajo celo za dve do tri stopinje Celzija. Ker pa k temu največ pripomorejo odrasla listnata drevesa z velikimi krošnjami in veliko količino ter površino listov, bi bilo treba skrbeti predvsem za dobro kondicijo teh dreves, ne pa da ob vsakem posekanem ali padlem drevesu odmahnemo z roko in si rečemo, da bomo pač posadili nadomestna drevesa.

Potreben je nov načrt

Ker pa je nedavni snegolom poškodoval predvsem še ne tako močna in odporna mlada drevesa (primer drevoreda mladih listavcev ob Dunajski cesti med bežigrajskim stadionom in stavbo AMZS), bo njihovo nadomeščanje s sadikami ali triletnimi mladikami kaj slabo nadomestilo za mogočna odrasla drevesa. Njihova polna vrednost se bo namreč pokazala šele čez 15 let, saj zaradi pretiranega soljenja cest, preskromnega zalivanja ob suši, negnojenja premajhnih zaplatic zemlje okoli njih (razen ob zasaditvi) in vpliva močnih koncentracij izpušnih plinov rastejo zelo počasi. Da ne govorimo o boleznih in škodljivcih, ki napadajo zdrava in še bolj poškodovana drevesa. Povedano drugače, MOL bi morala nemudoma izdelati nov načrt vzdrževanja sedanjega in saditve novega mestnega zelenja, pri čemer pa ni dovolj le denar za redno zalivanje, gnojenje, obrezovanje, odstranjevanje odpadlega listja in sajenje novega drevja ter grmovnic. Zagotoviti bo treba tudi dovolj velike dežurne in redne ekipe (usposobljeni arboristi, delavci z licencami za delo na višini in delo z motorno žago), saj se večno ne bo mogoče zanašati le na gasilce in iznajdljivost Ljubljančanov. Podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice (LPT) denimo ni sposobno zagotoviti hitrega čiščenja svojih plačljivih parkirnih prostorov, pa naj gre za sneg ali polomljene veje. Mnogi so tako še vedno neuporabni, saj so na njih polomljene veje (primer Parmova) ali pa te visijo nad njimi in grozijo, da bodo padle na tla. Ali pa na parkirane avtomobile.

Morda sta žledolom, ki je prizadel predvsem iglavce, in snegolom, ki je naredil največ škode na listavcih, priložnost, da bi del nalog oziroma manj zahtevnih posegov na zelenju lahko še bolj prenesli na četrtne skupnosti. To bi lahko bila tema okroglih miz, ki bi jih organizirali na ravni občine ali v kateri od četrtnih skupnosti, ki je ali še bo nosilka štafete zelene evropske prestolnice. V tem letu bi se MOL namreč morala pokazati kot še posebej skrbna, učinkovita in sposobna evropska prestolnica. A ne le kot tista, ki je v dveh letih zasadila več kot 12.000 novih drevesc, temveč predvsem kot tista, ki je pred vsakovrstnimi ujmami rešila več tisoč odraslih dreves. In to ne samo z intervencijami ob njih, ampak v okviru rednega programa vzdrževanja zelenja.