Tujerodne živali in rastline izpodrivajo avtohtone

Ljubljana – Glavno mesto je bogatejše za še eno učno pot, in sicer ob Koseškem bajerju, ki je že dolgo priljubljeno sprehajališče in prostor za druženje. Na petih informativnih tablah lahko obiskovalci izvedo več o prebivalcih bajerja in pomenu tamkajšnjih življenjskih okolij.

Naravoslovna učna pot je speljana okoli bajerja, katerega obseg je približno 850 metrov. Pobudo zanjo je dala občina, pripravila pa jo je v sodelovanju z Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Avtorici poti sta Tanja Šumrada in Eva Vukelič. Društvo je poskrbelo za vsebine, občina pa je financirala oblikovanje, izvedbo ter postavitev tabel, za kar je namenila 3660 evrov. Učno pot bo vzdrževal mestni oddelek za varstvo okolja.

Spoznavanje rastlin in živali

Koseški bajer je priljubljen prostor za rekreacijo prebivalcev, še posebej zdaj, ko so površine ob njem dodatno urejene za razgibavanje in sprehode. To območje je hkrati pomemben življenjski prostor za mnogo živalskih in rastlinskih vrst. Vodja oddelka za varstvo okolja Nataša Jazbinšek Seršen pojasnjuje, da so na tablah predstavljene samo najbolj vidne vrste ptic, rib in dvoživk. Podatka o tem, koliko rastlinskih in živalskih vrst živi na tem območju, nimajo, saj ni natančnih popisov živih bitij, razen alg in nevretenčarjev v bajerju.

Pravi, da so pomembne vse avtohtone vrste živali in rastlin, zlasti pa tiste, ki so zavarovane ali uvrščene na rdeči seznam ogroženih vrst, kot so som, ščuka, smuč, linj, zelena žaba, zelena rega, močvirska sklednica, zelenonoga tukalica, labod grbec in številni netopirji.

Na koncu poti izvemo še podatke o invazivnih tujerodnih vrstah, tako rastlinskih kot živalskih, ki tudi ob Koseškem bajerju izpodrivajo naše avtohtone vrste. Med živalskimi vrstami so problem predvsem rdečevratke in rumenovratke, ki so jih ljudje, ko so se jih naveličali ali pa so prerasle domači terarij, odložili v bajer, razlaga Jazbinšek Seršenova: »Te želve so zelo agresivne in izpodrivajo domačo vrsto, močvirsko sklednico. Težava je v tem, da so se tujerodne želve začele v naših okoljih tudi razmnoževati, zato je ta problem postal še večji.«

Odprli pristan za raziskovalno plovilo

Po njenih besedah je ljudem težko preprečiti, da v bajer vlagajo vedno nove živali, meni pa, da največ lahko naredimo z ozaveščanjem, kar je tudi namen učne poti. Od rastlinskih vrst je najbolj trdovraten japonski dresnik, ki ga je tako rekoč nemogoče iztrebiti. Na brežini ob parku izvajajo poskus s pokrivanjem s temno folijo že več let. Rastlina se sicer izčrpa, nikakor pa se ne uniči, prerašča že cele brežine in je izpodrinila vso domačo floro. Tujerodne vrste so velik problem, opozarja Jazbinšek Seršenova.

Prejšnji teden so na Koseškem bajerju odprli tudi pristan za raziskovalno plovilo, s katerim bodo lahko kontinuirano pridobivali podatke o stanju vodnega telesa ter zaznavali in omejevali škodljivo cvetenje cianobakterij v okviru evropskega projekta LIFE Stop CyanoBloom.