Tiskane izdaje
Vrhnika – Petnajst lastnikov rejne govedi in pet kmetovalcev, ki oddajajo kravje mleko v nadaljnjo predelavo in prodajo, do preklica ne bo smelo več uporabljati krme za svoje živali oziroma uporabljati sena in silaže, narejene po 15. maju. In seveda krav ne spuščati na okužene pašnike.
Uprava za varstvo hrane in zaščito rastlin, ki je kot zdravju nevarno opredelila območje v radiju 1600 metrov v neposredni bližini Kemisa, saj je tam v vzorcu trave naletela na presežene mejne vrednosti dioksina in dioksinu podobnih PCB.
Direktorica inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Andreja Bizjak, ki je to prepoved javno predstavila pred 400 Vrhničani, zbranimi v nabito polni dvorani tamkajšnjega Cankarjevega doma, je vsem drugim, ki živijo v tem krogu, a tudi zunaj njega, svetovala previdnost. Še posebno ker analize vseh odvzetih vzorcev še niso končane.
Če bodo še neizmerjeni parametri dioksina ali drugih strupov presegali dovoljeno vrednost, bi ukrep lahko razširili tudi na širše območje Vrhnike. Več sto ljudem, ki imajo v tem 538,8 hektara velikem območju vrtičke in sadovnjake, je priporočila, naj ne uživajo zelenjave in sadja, ampak vse raje uničijo. To je glavno sporočilo omenjene uprave Vrhničanom, ki so jim ga predstavili v okviru do zdaj izvedenih analiz onesnaženja zraka, vode in tal po požaru v Kemisu.
Še pred tem so navzoči izvedeli, da so pri vzorčenju trave, zelenjave in tal preverjali 250 različnih nevarnih snovi – težke kovine, policiklične aromatske ogljikovoike, PCB in dioksine, furane, pesticide in cianide. Razen v enem primeru so bile vse vrednosti za naštete najhujše strupe precej pod mejnimi vrednostmi.
V neskladnem vzorcu trave v bližini Kemisa so odkrili 0,88 ng/kg dioksina (mejna vrednost je 0,75 ng/kg) ter kar 2,2 ng/kg dioksina in dioksinu podobnih PCB – pri zadnjem je ta za skoraj dvakrat presegla mejno vrednost 1,25 ng/kg. Jernej Drofenik z uprave za varno hrano je povedal še, da so v enem primeru v zemlji okoli Tojnice odkrili še veliko vsebnost atrazina (3500-krat preseženo). Meni, da se je ta spral s požarišča, kajti če bi gorel, ga ne bi niti zasledili, saj je vročina ognja dosegla tudi do 2000 stopinj Celzija, atrazin pa zgori pri 200 stopinjah.
Prihodnji teden bodo znani tudi rezultati analiz zemlje do globine pet centimetrov (na dioksin). Drofenik je še dejal, da so meritve radioaktivnosti pokazale, da na Vrhniki niso skladiščili teh snovi.
Vprašanja Vrhničanov
Vrhničani so dali predstavnikom inštituta za javno zdravje (NIJZ), uprave za varno hrano, agencije za okolje in inšpektorata za okolje najprej vedeti, da njihovim prepočasnim in nepopolnim analizam ne verjamejo, da so odvzeli več desetkrat premalo vzorcev (predlagali so njihovo povečanje za 200 do 300) in da niso vzorčili na pravih krajih oziroma v smeri, v katero je dejansko pihal veter. Ko so jim očitali, da do zdaj še niso slišali za analizo ugotovljenih strupov pri poginulih ribah in na rastlinah, je Drofenik dejal, da bodo vzorčenje razširili na ribe ter medonosne rastline in med.
Prebivalec Sinje Gorice, ki je bil eden redkih evakuirancev, je navzoče spraševal, ali naj v okolici svojega doma odstrani vso zemljo. Odgovora ni dobil, češ da mu ne morejo svetovati, ker da rezultati meritev dioksina v tleh še niso znani.
Neka druga prebivalka je dejala, da je pričakovala, da bo enajst dni po nesreči končno dobila odgovore od pristojnih, kaj bo z njenim in zdravjem otrok, kako naj ravna, kaj jih čaka, a da jih še vedno ni. Bizjakova ji je dejala, da bi bila teoretično naslednja rast zelenjave, sadja in travinja lahko varna, a tega si še ne upa zatrditi, saj še ni vseh podatkov o onesnaženosti zemlje. Prebivalka Sinje Gorice pa je dejala, da jo moti, ker šele zdaj ve, da je na nevarnem območju – menila je, da bi bilo logično, če bi pristojni preventivno najprej odredili najrigoroznejše ukrepe, nato pa jih glede na rezultate ublažili, ne pa obratno, kot se dogaja zdaj.
Brez odgovora je še vedno tudi vprašanje, kdo je dopustil, da so vrhniški otroci že drugi dan po nesreči lahko šli v vrtce in šolo. In zakaj ni bilo znaka za splošno nevarnost ob izbruhu požara ter zakaj je imela lovilna posoda, ki naj bi zadržala vse razlite tekočine in gasilno vodo, le 543 kubičnih metrov prostornine, Arso pa bi bil zadovoljen že s štirikrat manjšo.
Generalni direktor Arsa Joško Knez je sicer pojasnil, da je agencija v okoljevarstvenem dovoljenju predpisala stroge pogoje za obratovanje Kemisa. Ali je ta deloval v skladu z njimi in ali jih je spoštoval, pa da je treba vprašati pristojne inšpektorje.
Inšpektorica za okolje Nevenka Žvokelj je najprej ironično dejala, da poročila inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami do zdaj še ni zasledila, potem pa je povedala, da so okoljski inšpektorji v zadnjih petih letih izvedli sedem pregledov in izrekli nekaj opozoril za odpravo nepravilnosti.
Po požaru so izvedli dva nadzora, včeraj da je bil tam tudi gradbeni inšpektor, okoljska inšpektorica pa je menda že izdala ustno odločbo, o kateri še ne sme govoriti, saj je po vročitvi še mogoča pritožba Kemisa.
Ali bo sledil predlog za odvzem okoljevarstvenega dovoljenja ali ne, ni povedala. Da ni vse potekalo po predpisih, je povedal gasilec, ki je gasil požar. Dejal je, da so se težko prebijali do požara, ker je bilo na požarnih poteh vse »zabasano«. Na koncu pa je eden navzočih vprašal, kako bodo reševali 300 ljudi, ki so se »nadihali« strupov. Bodo imeli pregled, kaj imajo v krvi ali ne?
