V bližini Nadgorice bo zasebni pasji vrtec

Ljubljana – Skoraj pet tisoč kvadratnih metrov veliki zemljiški parceli ob Brnčičevi v bližini Nadgorice, ki sta namenjeni rekreaciji in športu, bo MOL oddala za pasji vrtec. Nerodno pa je, da občina skriva, kdo bo najemnik, kolikšna bo najemnina in kdaj bo površina za štirinožce urejena.

Ko smo na občinski spletni strani opazili, da namerava MOL parceli oddati brez običajnega javnega razpisa, temveč po načelu »namere o sklenitvi neposredne pogodbe«, smo zaslutili, da bi lahko šlo za precej nenavadno oddajo mestnega zemljišča. Taka oblika se namreč v praksi uporablja predvsem za zemljišča, ki obsegajo le nekaj deset kvadratnih metrov, v skrajnih primerih nekaj sto, nikakor pa ne nekaj tisoč. Pri majhnih kvadraturah je namreč ponavadi interesent za odkup ali najem le eden, medtem ko bi jih pri večjih lahko bilo več, pri čemer bi MOL na koncu bržkone iztržila višjo prodajno ali najemno ceno kot sicer.

Ker občina za parceli ni objavila javnega razpisa, v katerem so natančno navedeni pogoji oddaje, v najemnih pogodbah pa tudi podrobnosti medsebojnega odnosa in obveznosti obeh strani, smo od nje zahtevali podrobnejše informacije.

Skopi odgovori

Četudi sta nam odgovore pripravila dva mestna oddelka, za ravnanje z nepremičninami in za urejanje prostora, nismo zvedeli veliko. Razkrili so nam, da se je na objavljeno namero o oddaji navedenih zemljišč odzval le en interesent. Za nedoločen čas ju nameravajo oddati »pravni osebi, ki bo tam organizirala pasji vrtec«. Kdo je, niso hoteli povedati. Pojasnili so še, da parceli ležita v območju z namensko rabo ZS, to so površine za oddih rekreacijo in šport, in ne v območju kmetijskih zemljišč. In zavrnili namig, da je oddaja le del načrta, katerega končni cilj bi bila kasnejša prodaja, po principu zdaj oddamo, potem pa prodamo najemniku kot tistemu s predkupno pravico. Dejali so celo, da »prodaja ni dopustna«, saj gre za javne površine.

ČS Črnuče o poslu ne ve nič

Niso pa odgovorili na vprašanje, zakaj se o oddaji zemljišča niso usklajevali s črnuško četrtno skupnostjo, kjer smo že prej zvedeli, da o občinski nameri ne vedo nič oziroma jih o njej ni nihče niti obvestil, kaj šele prosil za mnenje.

Smiljan Mekicar, predsednik sveta ČS Črnuče, je dejal, da o interesentu za ureditev pasjega vrtca ob Brnčičevi doslej ni dobil nobene informacije in da ga moti ta »informacijski šum« med četrtno skupnostjo in občino. Črnučani so od župana Zorana Jankovića v preteklosti že večkrat zahtevali, naj lokalno skupnost vključi v vse postopke, povezane z njenim ozemljem, in da bi bila rada celo stranka v postopkih za pridobivanje gradbenih dovoljenj. Ker pa jih o večini za kraj pomembnih posegih niti ne obveščajo, ampak le postavljajo pred gotova dejstva, bo Mekicar zahteval podrobno pojasnilo o pasjem vrtcu.

Kot sta dala vedeti tako Mekicar kot tudi član sveta Jože Horvat, si v četrtni skupnosti želijo, da bi bilo razpolaganje z mestnimi zemljišči na njihovem območju preglednejše in da bi se na občini zavedali, da bi jih raje hranili za menjavo z zasebnimi lastniki zemljišč, ki bi jih sicer morali od njih odkupiti, a bi bila cena za MOL previsoka. V mislih imata predvsem zemljišča za izvedbo dveh občinskih podrobnih prostorskih načrtov, ki sta vitalna za razvoj Črnuč. Oba namreč rešujeta problem parkiranja in regionalne zbiralnice odpadkov, prav tako dohode do vrtca s Poti k sejmišču in pripadajoča parkirišča.

Stanje na terenu

Na terenu smo ugotovili, da sta parceli, ki naj bi ju najemnik uporabljal za pasji vrtec, že označeni z oranžno pobarvanimi lesenimi količki. Ker nam na občini niso razkrili pravne osebe, se z njo nismo mogli pogovoriti o načrtih in obsegu dela, ki naj bi ga izvajala na najetem travniku.

Zato smo se o pasjem vrtcu pozanimali pri lastniku, ki deluje na Škofljici. Ta je povedal, da je najem zemljišča zgolj prvi pogoj za ureditev pasjega vrtca. Da psi ne bi nenadzorovano tekali naokrog, je treba parcelo najprej ograditi z dovolj visoko ograjo, nato postaviti več ustreznih pesjakov in zagotoviti infrastrukturo (elektriko za razsvetljavo terena in ogrevanje pesjakov, vodo za pitje in umivanje psov ter za čiščenje pasjih prostorov, kanalizacijo), urediti primeren dostop in parkirišče za lastnike psov, igrala za pse in vsaj montažni prostor za osebje vrtca. Na koncu pa pridobiti še veterinarsko dovoljenje za izvajanje dejavnosti.

Ker na parceli nismo videli nič od naštetega, je jasno, da pasjega vrtca, kamor bi lastniki hoteli voditi svoje pse v celodnevno ali nekajurno varstvo, ne bomo videli kmalu. Če pa ima novi najemnik v mislih pasji vrtec »po domače«, s kakršnim imajo okoličani menda težave že na Brodu, zlasti zaradi vsevprek parkiranih vozil, bi se lahko zapletlo z lastniki sosednjih parcel. Tam so namreč v naravi še vedno kmetijska zemljišča, nekaj celo v lasti kmeta s statusom zaščitene kmetije, nekateri deli pa sodijo v gospodarsko cono Nadgorica. Pri zadnjih je najzanimivejša parcela DZS (10.560 kvadratnih metrov ima namensko rabo gospodarska cona, 1440 pa jih je rezerviranih za oddih in rekreacijo). A je obremenjena s 14,4 milijona evrov vredno hipoteko, ki je bila prenesena na DUTB, tako da bo v naravi najverjetneje še dolgo ostala kot nepozidan travnik.