Tiskane izdaje
Ljubljana – Knjižnica Minke Skaberne, ki deluje v okviru Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, bo jutri praznovala 99. obletnico delovanja. V veliki meri je pomagala, da so slepi in slabovidni lahko bolj samostojni in vključeni v družbo, je v poslanici ob obletnici poudaril predsednik zveze Tomaž Wraber.
»Ponosni smo, da je ZDSSS najstarejša slovenska invalidska organizacija, a nič manj nismo ponosni na to, da je naša knjižnica celo dobri dve leti starejša od naše organizacije,« je v poslanici ob obletnici zapisal predsednik zveze Tomaž Wraber.
Temelji knjižnice za slepe
Slovenska učiteljica in profesorica Minka Skaberne, po kateri knjižnica nosi ime, je teoretično znanje za pouk slepih pridobila leta 1911 na Dunaju in se je še naprej izobraževala na graškem zavodu za slepe. Leta 1918 je sodelovala pri ustanovitvi prvega zavoda za slepe v Ljubljani in kot članica Kuratorija za slepe postavila temelje knjižnici za slepe. Kot pravi Tomaž Wraber, je svojo odločitev o nujnosti ustanovitve slovenske knjižnice za slepe verjetno sprejela po obisku Odilijinega zavoda za slepe (Odilieninstitut) v Gradcu leta 1917, ki je bil ustanovljen leta 1881. Tam so med prvo vojno skrbeli za avstrijske vojake slovenskega rodu, ki so v bitkah izgubili vid, da so bili čim bližje domovini. Pomagala jim je sestra Klara (redovnica Franica Vrhunc), jih učila brajice, orientacije in drugih veščin, ki jih potrebujejo slepi, pozneje pa je z njimi prišla v Ljubljano.
Pismo Ivanu Cankarju
»Kako dobro in poglobljeno je Minka Skaberne razumela težave slepih, je razvidno tudi iz pisma, ki ga je junija 1918 pisala Ivanu Cankarju s prošnjo, naj dovoli prepis nekaj svojih del v brajico za to knjižnico, in visi na steni v knjižnici. Vse, kar je spoznala Minka Skaberne pred 100 leti, skoraj v celoti velja še danes. ZDSSS in Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) se bosta zato njenim dosežkom poklonili z e-publikacijo o njenem življenju in delu, ki bo v kratkem izšla pri Založbi ZRC SAZU,« pravi Tomaž Wraber.
Trenutno ima knjižnica 1836 članov, med njimi jih je več kot polovica starejših od 65 let, in več kot 10.000 enot gradiva. Knjige si lahko izposojajo v zvoku ter v brajici. V začetku leta je poleg prilagojene periodike obsegala 2414 novih naslovov leposlovja v formatu mp3, 2526 naslovov leposlovja v formatu mp3, presnetih s kaset, in 905 naslovov strokovnih del, poleg tega še 194 naslovov v formatu daisy. Zbirko dopolnjuje še 1321 naslovov leposlovja v brajici.
Tudi za ljudi z motnjami branja
Knjižnica Minke Skaberne je namenjena slepim, slabovidnim ter ljudem z drugimi motnjami branja. Člani Medobčinskih društev slepih in slabovidnih (MDSS) se lahko ob vpisu v društvo včlanijo tudi v knjižnico, ostali pa za vpis potrebujejo zdravniško potrdilo, s katerim dokazujejo okvaro vida ali drugo motnjo branja. Zvočne knjige pa bi radi uporabljali tudi starejši, ki jim peša vid, vendar pa niso slabovidni po medicinski definiciji, kar pomeni, da jim je ostalo več kot 30 odstotkov vida. Knjižnica slepih in slabovidnih ima posamezne uporabnike tudi v domovih za starejše, ki so registrirani kot kolektivni člani in si knjige izposojajo v imenu določene skupine.
S knjigo zaživijo na novo
Zelo je hudo, ugotavljajo v ZDSSS, ko ljudem, ki so prej veliko hodili v gledališče in na druge prireditve, na stara leta opeša vid, nato pa jim postane težko že gibanje po stanovanju, kaj šele, če morajo v trgovino, knjižnico ali po drugih opravkih. Čedalje bolj postajajo osamljeni in njihovo gibanje se omeji na stanovanje. Zelo morajo premisliti, kdaj bodo lahko šli ven, ker potrebujejo spremstvo. To stane, je drago in le redko kdo ima sorodnike, ki so lahko ves čas zraven. Ti ljudje veliko berejo, zanje je to zelo velika spodbuda in mnogokrat povedo, da so zaživeli na novo. V knjižnico po knjige prihaja le petina bralcev, večinoma knjige, ki jih naročijo po telefonu, elektronski pošti ali prek svojcev, pošiljajo po pošti, ki pa po mednarodnem zakonu za to ne zaračunava poštnine.
Vključevanje v mrežo splošnih knjižnic
Velik korak naprej je bila pridobitev sredstev Evropskega socialnega sklada za sofinanciranje 2,7 milijona evrov vrednega projekta, s katerim so knjižnico med leti od 2013 do 2015 organizacijsko in tehnično prenovili ter tako v veliki meri ujeli razvoj podobnih evropskih knjižnic. Prav tako pa je pomembna tudi lani pridobljena koncesija za izvajanje dela knjižnične dejavnosti za slepe in slabovidne, ki jo je ZDSSS podelilo ministrstvo za kulturo in jo bo pomagala bolje vpeti v slovensko mrežo splošnih knjižnic. Tako se bo knjižnica Minke Skaberne v prihodnjih letih postopoma vključevala v mrežo splošnih knjižnic ter s svetovalnimi, izobraževalnimi in drugimi aktivnostmi pripomogla k izboljšanju izvajanja storitev za slepe in slabovidne v okviru knjižnične dejavnosti kot javne službe.
Prizadevali si bodo za čim več uporabnikov in prilagojenih gradiv. Z ozaveščanjem in informiranjem splošne ter strokovne javnosti pa bo knjižnica širila zavedanje o posebnih potrebah nezanemarljivega deleža državljanov in prepoznavanje njihovih potreb, kar lahko pomembno prispeva k njihovemu boljšemu vključevanju v družbo, pravi Tomaž Wraber. Za začetek je zveza odkupila avtorske pravice za 17 naslovov zvočnih knjig in jih dala na razpolago v štiri splošne knjižnice. Počasi pa načrtujejo razširitev možnosti izposoje zvočnih knjig v vseh 58 splošnih knjižnicah.
Pričakujejo ratifikacijo marakeške pogodbe
Tudi smer razvoja nakazuje širšo uporabo zvočnih knjig, ki jo za zdaj ovira predvsem zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, katerega spremembe 48.a člena pa so pred dvema letoma pravila nekoliko zrahljale; omogočile so namreč da jim za pretvorbo knjige v zvok ni potrebno vprašati avtorja in založnika, ki za to ne moreta zahtevati nadomestila, razlaga Wraber. Še več olajšav za zvočne knjige pa bo prinesla ratifikacija marakeške pogodbe v EU, ki naj bi veljala za vseh 27 evropskih držav, uredba o tem pa naj bi bila sprejeta do poletja. Knjige bodo tako lahko pretvorjene v več izvodih, tudi 20 in več, kar bo velika pridobitev, saj so čakalne dobe za najbolj zanimive knjige zdaj tudi od nekaj mesecev do leta dni. Ena od pomembnih novosti pa bo tudi legalen prenos prek meja.
Vizija: kulturno-informacijsko središče
Vizija društva v prihodnjih letih pa je, da bi iz nacionalne knjižnice slepih in slabovidnih Minke Skaberne oblikovali kulturno-informacijsko središče slepih, slabovidnih in ljudi z motnjami branja, pa tudi neinvalidov, kjer bi se srečevali najrazličnejši ljudje in se seznanjali o dostopnosti in uporabi informacij, še poudarja Tomaž Wraber in dodaja: »Verjamemo, da bo Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne svojo stoletnico obhajala tako, da bomo lahko nanjo ponosni ne le slepi in slabovidni, ampak vsa država.«
