Tiskane izdaje
Sredi lanskega avgusta so začele veljati spremembe in dopolnitve odloka o urejanju in čiščenju občinskih cest in javnih zelenih površin, s katerimi je mestni svet prepovedal hranjenje živali na občinskih cestah in javnih zelenih površinah – razen območja parka Tivoli, kjer je še naprej dopustno hranjenje ptic in veveric. Z odlokom je občina določila tudi globe za tiste, ki bi določila kršili, in sicer v znesku sto evrov.
Sprememba je povzročila veliko nasprotovanja – od posameznikov do organizacij in društev, ki se ukvarjajo z zapuščenimi živalmi. Mnogi so zahtevali, da se prepoved v celoti umakne, drugi, da naj se na določenih mestih uredijo krmišča, kjer bi bilo hranjenje dovoljeno. Dosegli pa so, da je občina dva meseca po uveljavitvi sprememb pripravila nove spremembe odloka, s katerimi so prepoved nekoliko omilili oziroma dovolili hranjenje na javnih površinah »za potrebe izvajanja projektov, ki jih odobri MOL«. Tak je na primer dolgoletni projekt Prostoživeče mačke v mestu, v okviru katerega sodelujoči, večinoma prostovoljci, mačke sterilizirajo in jih vrnejo v okolje, kasneje pa jih še hranijo. V projektu sodeluje tudi zavetišče Gmajnice in naknadna sprememba odloka je bila za mnoge le še en kazalec, da so bile spremembe – na občini so utemeljevali, da je njihov namen ohranjanje čistih in urejenih javnih površin – nepremišljene.
Neutemeljene prijave in izmuzljivi kršitelji
In po enem letu? Na mestnem inšpektoratu pravijo, da večkrat mesečno v skladu z načrtom dela izvajajo nadzor nad določili odloka, ki prepoveduje hranjenje živali na javnih površinah. Nadzor izvajajo tudi v sodelovanju z redarstvom in policijo, na podlagi prejetih prijav ter v okviru preventivnega ukrepanja z opozarjanjem kršiteljev. A kot dodajajo, se »pogosto izkaže, da so podane prijave neutemeljene, saj se v postopku obravnave posameznih lokacij izkaže, da ne gre za hranjenje živali na javnih površinah«.
Tako so v preteklem letu obravnavali le štiri prekrške, ki so povezani s hranjenjem živali na javni zeleni površini ali občinski cesti. Pri tem so izdali dve globi in izrekli dve opozorili. Zaradi hranjenja katerih vrst živali so izrekli globi oziroma opozorili, nismo izvedeli, ker takšne evidence na inšpektoratu ne vodijo.
Vseprisotni golobi in
Pa invazivne nutrije, ki po navedbah MOL naseljujejo že vse večje vodotoke v glavnem mestu? Veliko se jih zadržuje tudi na Špici, kjer se marsikdaj najde kak obiskovalec, ki tem »vodnim podganam« vrže kak priboljšek. Na občini pravijo, da na območju Špice inšpektorji izvajajo nadzore najmanj enkrat tedensko, kakšne so njihove ugotovitve s terena, pa nismo izvedeli. So pa na oddelku za varstvo okolja zapisali, da se nutrije in podgane razmnožujejo tudi zaradi hranjenja rac, rib in golobov: »Vodne površine (Ljubljanica, ribnik Tivoli in Koseški bajer) ne prenesejo dodatnih hranil v obliki hrane, ki jo ljudje vržejo živalim.« Dodajajo, da je vsakdo, ki hrani nutrije, v prekršku tudi po zakonu o divjadi, ki določa, da se divjad (kar je tudi nutrija) lahko krmi le v skladu z načrti lovsko upravljavskih območij. Na MOL še pravijo, da javnost redno obveščajo, naj nutrij ne hrani in s tem izboljšuje pogojev za njeno razmnoževanje.
Konkretnega odgovora, kako po letu dni ocenjujejo učinkovitost prepovedi hranjenja živali na javnih površinah in ali je ta prepoved dosegla svoj namen – čistejše in bolj urejene javne površine, nismo dobili. Zapisali so le, da delavci Snage še vedno opažajo kršitelje (predvsem hranijo golobe), ki jih opozorijo ali prijavijo inšpektoratu.
Še več stresa za hranitelje
Da prepoved ni prispevala k bolj urejenemu okolju, saj so glavni onesnaževalci ljudje, pa je prepričana Lidia Bučar, prostovoljka pri prej omenjenem projektu Prostoživeče mačke v mestu in pobudnica peticije za preklic odloka, ki prepoveduje hranjenje živali, ki jo je lani podpisalo več kot 1700 ljudi. Kot pravi, se je zaradi odloka predvsem spremenil odnos povprečnih ljudi do hraniteljev živali, saj so si zapomnili le prepoved, ne pa tudi popravka, s katerim je občina pozneje legalizirala hranjenje v okviru nekaterih projektov. »Posledično hranitelji doživljamo še večji stres kot pred odlokom. Osebno še vedno trdim, da bi občina morala za vse vrste živali poskrbeti sama v skladu z njihovimi potrebami. Prepoved je korak nazaj, premišljen načrt, kako poskrbeti zanje, bi bil korak naprej k večji kvaliteti življenja za vse,« je prepričana Bučarjeva. Razlog, da sta bili v letu dni spisani le dve globi, pa vidi predvsem v kadrovskih zadregah inšpektorjev.
V peticiji so med drugim predlagali postavitev avtomatov ob rekah in ribnikih z ustrezno hrano za določeno vrsto živali (s čimer bi nadomestili hranjenje z neprimerno hrano, na primer kruhom) in avtomatov z briketi za evidentirane prostovoljne hranilce prostoživečih mačk, ki zdaj te stroške nosijo sami. Nobeden od teh predlogov ni padel na plodna tla. Bučarjeva pa je zadovoljna, da so pozimi v nekaterih parkih namestili hišice za ptice, in opozarja, da je v teh vročih poletnih dneh težava tudi voda v nakupovalnih središčih, kjer bi morali lastniki poskrbeti za pitnike.
