V Ljubljani proti predlogu intervencijskega zakona

Ukrepi bi močno prizadeli otroke in zaposlene v šolah in vrtcih, svari Marija Fabčič. V enem letu bi potrebovali dober milijon za odpravnine.

Objavljeno
19. november 2014 18.14
Prvi šolski dan,Ljubljana Slovenija01.09..2014
Andreja Žibret, Ljubljana
Andreja Žibret, Ljubljana

Ljubljana – Ob predlogu intervencijskega zakona, ki ga pripravlja ministrstvo za javno upravo, na MOL pravijo, da je skoraj identičen predlogu izpred dveh let, iz časa vlade Janeza Janše. Ukrepi pa so v popolnem nasprotju z občinsko strategijo za povečanje kakovosti vzgoje in izobraževanja.

Predlagani ukrepi znižujejo kakovost v vrtcih in šolah, zato jim nasprotujejo, pravi Marija Fabčič, vodja mestnega oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje. Pripravili so analizo, po kateri bi v ljubljanski občini ob sprejetju zakona morali odpustiti približno 150 vzgojiteljev, 200 pomočnikov vzgojiteljev in 60 učiteljev, za katere bi bilo treba zagotoviti denar za odpravnine.

Prvo leto brez varčevalnih učinkov

To pomeni, da v prvem letu ne bi bilo varčevalnih učinkov zakona. Poleg tega so ukrepi spet naravnani zgolj na normative v javnem sektorju, že s terminologijo v zakonu pa se v javnih vrtcih opušča vzgoja in otrokom ponuja zgolj le še »otroško varstvo«.

Fabčičeva poudarja, da je javna mreža vrtcev in izvajanje programa v njih že dvajset let eden največjih dosežkov v državi. V osnovnih šolah, kjer ureja zaposlitve država, so že močno posegli v podaljšano bivanje in povečali število otrok ter spremenili njihovo strukturo. To je zdaj očitno cilj tudi v vrtcih. Namesto vzgojiteljice bi postala osrednja nosilka programa pomočnica vzgojiteljice, vzgojiteljica bi bila v oddelku samo še tri ure. Če bodo MOL odvzeta sredstva primerne porabe, ki jih potrebuje za delovanje šol in vrtcev, bodo ukrepi močno prizadeli otroke in zaposlene v ljubljanskih šolah in vrtcih.

Kot pravi Fabčičeva, bi združevanje šolskih okolišev v Ljubljani pomenilo množično odpuščanje učiteljev ter zapiranje šol, ne samo v mestu, temveč tudi podružničnih šol, in sicer prav tistih, kjer so ohranjali vpis le z največjim trudom učiteljev in ravnateljev ter lokalne skupnosti – to je na območjih s socialno in intelektualno podhranjenostjo in na demografsko ogroženih.

En šolski okoliš, veliko težav

To bi pomenilo, da bi učenci vseh 47 ljubljanskih javnih osnovnih šol pripadli enemu šolskemu okolišu, vsa odgovornost za oblikovanje oddelkov in vpis učencev v posamezne osnovne šole pa bi bila preložena na občino. »Tovrstni ukrep med drugim zahteva nove zaposlitve v lokalnih skupnostih in vzpostavitev informatiziranega sistema za vpis učencev, poleg tega smo prepričani, da bi glas povzdignili tudi starši učencev, saj bi lokalne skupnosti prerazporejale učence po šolah na podlagi nekega pavšalno določenega sistema, ki v zakonu ni opredeljen, in brez upoštevanja preferenc staršev,« komentira Fabčičeva.

Pravi, da predlagana sprememba odpira tudi veliko vprašanj, na katera v veljavnem sistemu ni mogoče enoznačno odgovoriti. Za primerjavo navaja, da so na MOL pripravljali pravila in sistem vpisa v vrtec več let, strokovne službe na šolskem ministrstvu pa so ves čas sledile njihovim pobudam in metodologiji ter jih tudi implementirale v zakon o vrtcih: »Tu pa se pričakuje, da bomo občine tak sistem že kar imele in ga že kar uporabljale, kar je popolna iluzija.«

Manj oddelkov, presežki učiteljev in vzgojiteljev

Po grobi oceni bi se vpis v prvi razred s sedanjih 118 oddelkov zmanjšal na 101, vanje bi bilo vključenih po 24 do 28 učencev. To pomeni presežek 34 učiteljev in vzgojiteljev ter 27 drugih delavcev v šoli, ki so po normativih vezani na oddelke. Takoj bi morali ukiniti tudi dve podružnični šoli. Že prvo leto izvajanja zakona bi bilo po oceni do 61 zaposlenih presežka, podobno bi bilo tudi v prihodnjih letih. Za odpravnine bi v enem letu po grobi oceni morali odšteti najmanj milijon evrov.

Poleg tega bi bili zaradi predvidenega skupnega šolskega okoliša do brezplačnega šolskega prevoza upravičeni vsi učenci, s čimer bi se povečali stroški občine za te prevoze, saj bi jih lahko starši preprosto in kadarkoli prešolali na tisto osnovno šolo, ki jim bolj ustreza, in tam uveljavljali pravico do brezplačnega prevoza. Na MOL tudi menijo, da povečanje oddaljenosti prebivališča učenca do osnovne šole na pet kilometrov za učence od četrtega do devetega razreda ne bi bistveno vplivalo na obseg in potrebna finančna sredstva. Povečal bi se tudi obseg nevarnih šolskih poti. Glede na velikost mesta bi to lahko pomenilo zagotavljanje brezplačnega prevoza tudi v primeru najkrajših nevarnih odsekov v velikem ljubljanskem šolskem okolišu. V tem primeru bi se stroški prevoza učencev v MOL povečali tudi za sedemkrat, na 14 milijonov evrov, saj je v ljubljanske osnovne šole vpisanih 21.473 otrok, razlaga Fabčičeva. Poleg tega bi po njihovem mnenju sprememba zahtevala vsaj še uvedbo novega informacijskega sistema za vpis otrok in dodatne zaposlitve na mestnem oddelku za predšolsko vzgojo in izobraževanje, kar ocenjujejo na 172.000 evrov.

Povprečnina na enaki ravni

V Združenju občin Slovenije (ZOS) so vlado ob tem predlogu, katerega namen je varčevanje pri odhodkih iz občinskih proračunov, velik del teh odhodkov pa je namenjen prav vrtcem, opozorili, da jim ne morejo zniževati odhodkov, če jim nižajo povprečnino; to je na prebivalca v državi ugotovljen primeren obseg sredstev za financiranje nalog občin, ki so določene z zakonom o financiranju občin. V Ljubljani povprečnina po podatkih mestnega oddelka za finance in računovodstvo ostaja na približno enaki ravni. Letos, denimo, znaša 536 evrov, toliko kot lani, predlani je do junija znašala 554, v drugem delu leta pa 543 evrov.