Tiskane izdaje
Ljubljana – S pohodom otrok iz ljubljanskih vrtcev se je v glavnem mestu včeraj začela tradicionalna prireditev Pot ob žici. Nadaljevala se bo danes s pohodom šolarjev, sklenili pa jo bodo rekreativni pohodniki jutri, ko se bodo na tek trojk podali tudi tekači.
Pot ob žici, ki so jo vmes imenovali tudi Po poteh partizanske Ljubljane, je bila prvič organizirana leta 1957 v okviru festivala telesne kulture. Poleg spomina na osvoboditev Ljubljane je glavni cilj tudi letošnjega pohoda spodbujanje gibanja, zato ga bodo danes nadaljevali učenci in dijaki ljubljanskih šol, jutri pa se bodo v teku trojk pomerili tekači.
Tudi na letošnji, 61. prireditvi bodo sodelovali v nevladni organizaciji Amnesty International, v kateri so protestirali, ko so slovenske oblasti pred časom dale ožičiti del državne meje. Amnesty International je danes osnovnošolce in srednješolce pričakal s Šolo človekovih pravic na kontrolnih točkah Fužine, Livada in Koseze. Mladim pohodnikom in njihovim spremljevalcem bodo na voljo različne informacije in aktivnosti, povezane z bojem proti diskriminaciji. Letos je njihovo sodelovanje namreč pod sloganom Skupaj za boljši svet, s katerim bodo opozarjali na boj proti diskriminaciji.
Na omenjenih kontrolnih točkah imajo postavljen t. i. fotozid s fotografijama pogumne borke za pravice deklet Malale Jusafzai in aktivista Ryana Hreljaca, ki je pri sedmih letih začel zbirati denar za izgradnjo vodnjakov v Ugandi. Tisti, ki bodo to želeli, se bodo lahko z njima tudi slikali.
Pot ob žici poteka po skoraj 35 kilometrov dolgi poti okoli Ljubljane, kjer je med drugo svetovno vojno stala žičnata ograja italijanskih in pozneje nemških okupatorjev. »V letih od 1941 do 1945 je bila Ljubljana žarišče narodnoosvobodilnega boja. Okupator jo je spremenil v taborišče in jo obdal z bodečo žico in bunkerji. Toda vsi ti ukrepi niso omajali Ljubljane v njeni herojski borbi za osvoboditev,« so zapisali v ljubljanskem mestnem svetu pred pohodom, organiziranim leta 1970. Ob tem so v članku, ki ga hranijo v Delovi dokumentaciji, ugotavljali tudi: »Za prireditev je med Ljubljančani, zlasti starejšimi, veliko zanimanja, saj jim budi spomin na najhujša, toda hkrati najslavnejša leta.«
