MOL: več kot 17 milijonov evrov odteklo prek posrednikov

Ljubljana – Od leta 2009, ko je ljubljanska občina začela zaradi likvidnostnih težav najemati kratkoročna posojila, je teh vse več. Lani je skupna vsota že presegla 30 milijonov evrov. V zadnjem letu pa MOL čedalje več nakazil pogodbenim izvajalcem opravlja tudi prek agencij, ki skrbijo za izterjavo dolgov in odkup terjatev.

Rast skupne zadolženosti ljubljanskega proračuna se je ustavila v letih 2010 in 2011, od takrat je občini skupni dolg uspelo celo nekoliko zmanjšati. Po drugi strani še vedno raste zadolženost javnih podjetij, povezanih v Javnem holdingu Ljubljana, hkrati pa si mestna blagajna vse pogosteje pomaga s kratkoročnimi posojili, ki so odplačana še v istem letu. Medtem ko teh pred letom 2009 ni bilo, so jih nato na MOL vsako leto do leta 2012 najeli za 15 milijonov evrov. Predlanskim je bila skupna vsota te oblike kreditiranja že 25 milijonov, lani pa kar 31,4 milijona. Lani so tako za obresti za odplačilo kratkoročnih posojil namenili več kot kadarkoli prej, dobrih 300 tisoč evrov. Za servisiranje javnega dolga (odplačilo glavnic in obresti) sicer občina zadnja leta namenja okoli 12 milijonov evrov. Mestni svetnik SDS Anže Logar je na zadnji seji mestnega sveta opozoril, da gre za navidezno zmanjševanje zadolženosti občine in da so obrestne mere za kratkoročna posojila previsoke. Za pet lanskih kratkoročnih kreditov so se gibale med 3,2 in 3,8 odstotka oziroma enomesečni euribor s pribitkom med 2,85 in 4 odstotki.

Tudi letos ne bo dosti drugače, saj je MOL takoj v prvih dneh januarja objavila javno naročilo za najem kratkoročnih revolving kreditov v skupni vrednosti 15 milijonov evrov z ročnostjo odplačila do konca leta. Po zakonu o javnih financah se sme občina likvidnostno zadolžiti do višine največ petih odstotkov zadnjega sprejetega proračuna. Ob upoštevanju zadnjega rebalansa za preteklo leto se lahko MOL trenutno likvidnostno zadolži za dobrih 14 milijonov evrov; če bodo čakali do sprejetja proračuna za leto 2015, bo ta znesek višji. Lani pa so na primer najeli pet posojil v manjših zneskih z ročnostjo pol leta ali manj.

MOL: Kriva je država

Občino smo vprašali, zakaj se vse pogosteje odločajo za kratkoročna posojila. Na oddelku za finance in računovodstvo so navedli predvsem razloge za preteklo leto: pozno izdane odločbe o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča zaradi neuveljavitve zakona o davku na nepremičnine in »nerazumno« dolgi roki vračil založenih sredstev za evropske projekte iz državnega proračuna (tudi pol leta). »V zadnjem letu je država znižala dohodnino iz naslova zakona o glavnem mestu za približno 7,5 milijona evrov, kar je prav tako vplivalo na slabšo likvidnost.«

Na MOL sicer trdijo, da je »likvidnostno stanje v tem trenutku dobro«. Zato preseneča, da je občina lani agencijam, ki se ukvarjajo z izterjavo dolgov ter upravljanjem in odkupom terjatev, nakazala bistveno več kot v kateremkoli letu prej. Agenciji za pospeševanje likvidnosti je od marca lani do februarja letos nakazala skupno 1,4 milijona evrov, Prvi finančni agenciji pa od decembra 2013 do začetka februarja letos kar približno 14 milijonov. Temu lahko prištejemo še okoli dva milijona evrov, ki ju je občina nakazala faktoring družbi Prvi faktor. V nasprotju s prej omenjenima agencijama je MOL prek te družbe plačevala izvajalce tudi pred letom 2014. Toda skupni znesek plačil, ki so jih na mestni občini lani izvedli prek posrednikov, je z več kot 17 milijoni evrov bistveno večji kot kadarkoli prej.

Kljub temu na mestnem oddelku za finance in računovodstvo zagotavljajo, da »rast nakazil agencijam za odkup terjatev ni povezana z likvidnostnimi težavami proračuna, pač pa z zagotavljanjem sredstev za plače zaposlenih in obveznosti za plačilo DDV na strani dobaviteljev«. Da si dobavitelji zagotavljajo svojo likvidnost, jih veliko že skupaj z računom pošlje še obvestilo o odstopu terjatve, torej gre za odstope še ne zapadlih terjatev, navajajo na občini in dodajajo, da »MOL svoje obveznosti poravnava skladno z zapadlostjo in upoštevajoč likvidnostno situacijo«.

Manj transparentnosti

Občina je sicer po podatkih supervizorja med tistimi javnimi institucijami, ki izstopajo po višini plačil prek omenjenih posredniških agencij. V primeru MOL to precej zmanjšuje preglednost poslovanja, ki naj bi jo zagotavljal supervizor, saj iz objave v spletni aplikaciji za spremljanje izdatkov javnih institucij ni razvidno, za plačilo kateremu dobavitelju oziroma izvajalcu storitev gre – v nasprotju z nekaterimi ministrstvi, ki te podatke precej pogosteje navajajo. MOL pri namenu plačila večinoma navaja le splošne opise: »storitve«, »oprema, nakup«, »obveznosti po pogodbi«.

Dema Plus

Zato smo občino prosili, naj nam sporoči podatke, za plačila katerih dobaviteljev in izvajalcev gre pri dveh agencijah, ki se na plačilnih seznamih MOL pojavljata v zadnjem letu: Agenciji za pospeševanje likvidnosti in Prvi finančni agenciji. Krepko več kot polovica prek sto nakazil v skupni vrednosti skoraj štirih milijonov evrov je bila opravljena za račune, ki jih je izdalo podjetje Dema Plus pod vodstvom Denisa Pereta. Lani je občina tej družbi neposredno nakazala še dobrih 600 tisočakov. Dema Plus, s katero je Zoran Janković posloval že, ko je bil na čelu Mercatorja, je bila v zadnjih letih večkrat izpostavljena v povezavi s sumljivimi posli, med drugim zaradi povezav s hotelom Cubo – zgodbo, v katero je bil vpleten tudi županov mlajši sin. Po poročanju Dnevnika je Dema Plus zagotavljala podizvajalska dela družbi Inelta – tudi v zvezi z njo pa je KPK v javno objavljenem zaslišanju župana Jankovića ob nadzoru njegovega premoženja poudarila sume o posojilih družbi KLM in nadaljnjih nakazilih na županov račun. Dema Plus je vzbudila pozornost še zaradi številnih aneksov in podražitev, ki ji jih je odobrila občina, na kar je v zadnjem poročilu na primeru izvajanja del na Ljubljanskem gradu opozoril tudi nadzorni odbor MOL.

KPL in Javna razsvetljava

Manj nakazil kot v primeru Deme Plus, a v višjem skupnem znesku, je šlo za plačila mestnemu koncesionarju KPL prek posrednikov, in sicer v skupni višini skoraj sedmih milijonov evrov. KPL poleg vzdrževanja cest za občino izvaja tudi večje obnove (na primer prenove Trga republike, Slovenske ceste, Cankarjevega nabrežja), v preteklosti pa je bilo dvomljivih nekaj večjih obnov, ki jih je občina koncesionarju oddala brez javnega razpisa (Petkovškovo nabrežje, Novi trg). Poleg Deme Plus in KPL izstopa še Javna razsvetljava, ki je, kot kaže, prav tako pogosto potrebovala likvidnostna sredstva vnaprej. Prek Prve finančne agencije je MOL poravnala za dobre tri milijone evrov računov. Pri drugih podjetjih je šlo za precej nižje zneske.