Tiskane izdaje
Ljubljana − Hribarjeva vila oziroma vila Zlatica, ki jo že dobrih sedem let upravljajo Muzej in galerije mesta Ljubljane, že dolgo čaka na prenovo, ki se zamika iz leta v leto. Morda se bo prihodnje leto vendarle začela, saj bo kmalu razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena.
Osnutek odloka o tem bodo mestni svetniki sprejemali na prihodnji seji, ki bo 18. decembra. Razglasitev so predlagali na konservatoriju ljubljanske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS). Vila Zlatica namreč predstavlja izjemen zgodovinski dokument, dodatno vrednost ji daje ohranjena oprema družine Hribar, ki verodostojno priča o bivalni kulturi višjega sloja ljubljanskih meščanov v prvi polovici dvajsetega stoletja.
»Vrtna mesta« za bogate meščane
Vila Zlatica je sestavni del najstarejšega jedra vilske četrti Rožna dolina, katere začetki segajo v zadnjo četrtino 19. stoletja. Pozidana je bila na podlagi regulacijskega načrta, sprejetega leta 1876, izdelal ga je mestni inženir Alojz Wagner. Območje med Cesto na Rožnik, danes Cesto 27. aprila, in južnim krakom železniške proge so namenili za gradnjo vil, odmaknjeno od tovarn, mestnega vrveža, hrupa in delavstva. Zglede za tako usmerjen urbanizem so našli v takrat idealnih »vrtnih mestih« zahodne Evrope.
V tej četrti so gradili vile predvsem bogati ljubljanski meščani, industrialci, stavbeniki, visoki uradniki itd. Parcele so bile prvotno zelo velike, tako kot v bližnji vilski četrti med Prešernovo in Tivolijem − Vrtači. Pozneje so parcele zaradi lastniških sprememb delili na manjše, vendar je četrt kljub temu ohranila reprezentativen značaj.
Današnja Hribarjeva vila je bila zgrajena leta 1909 kot večstanovanjska najemniška vila, za investitorja Leopolda Klepca jo je zgradil stavbenik Jakob Acceto. V vsakem nadstropju je bilo po eno stanovanje. Pri oblikovanju fasade vile se kaže modernejši pristop, saj členitev povzema racionalne geometrijske oblike, po vzoru dunajske secesije. Tudi pri motivih šablonskih poslikav prevladujejo secesijske oblike kot na primer stilizirani rastlinski in cvetni motivi. Na severni strani vile je predvrt ob cesti, omejen s transparentno ograjo z zidanim podstavkom. V notranjosti parcele je bil zasnovan vrt, ki se je na severni strani navezoval na vilo, na preostalih straneh pa na sosednje vrtove.
Župan, ki je vpeljal mestni tramvaj
Vila je bila med letoma 1918 in 2000 v lasti družine dr. Ivana Hribarja (1851−1941), pomembnega slovenskega politika, domoljuba, uglednega gospodarstvenika, bančnika in publicista, ki je bil med letoma 1896 in 1910 ljubljanski župan; med občani je bil zelo priljubljen, saj so ga za župana izvolili kar šestkrat.
Med županovanjem in že pred tem si je močno prizadeval za modernizacijo Ljubljane oziroma za izboljšanje življenjskih razmer Ljubljančanov. Vodil je gradnjo mestnega vodovoda (1890) ter gradnjo mestne elektrarne (1898). Omogočil je gradnjo plinarne, dal zgraditi prvo javno kopališče, mestno ubožnico na Vodmatu, nove bolnišnice in šole ter številne spomenike zaslužnim možem iz slovenske zgodovine.
Med letoma 1899 in 1901 mu je uspelo vzpostaviti mestno tramvajsko omrežje (1901). Ko je bil leta 1896 prvič izvoljen kot ljubljanski župan, se je najprej lotil popotresne sanacije. V štirinajstih letih njegovega županovanja se je mestni obseg podvojil, zgrajene so bile številne, za slovenski narod pomembne ustanove.
Vilo Klepec je poimenoval po hčerki
Posest, takrat se je imenovala Vila Klepec, je dr. Hribar kupil leta 1918 in jo poimenoval v Vilo Zlatico, po njegovi takrat petletni hčerki. Do leta 1923 so Hribarji vilo oddajali, nato pa se vanjo vselili. Leta 1933 je bila na južni strani dozidana po načrtih arhitekta Josipa Costaperarie, vila pa prenovljena za potrebe družine Hribar. Tako je postala reprezentančna enodružinska vila z vrtom, ki ga je povečal z dokupom zemljiške posesti na vzhodni strani vile. Med vrtovoma je potekal vodni kanal, ki je postal glavna oblikovna prvina vrta.
V kulturni strategiji za obnovo 1,5 milijona evrov
Po smrti dr. Zlatice Hribar (1913−2000) je lastnica vile z vrtom in najemnica groba dr. Ivana Hribarja na ljubljanskih Žalah, v skladu s sklepom o dedovanju, postala Republika Slovenija. Vlada je 14. julija 2005 zapuščino prenesla v upravljanje na ministrstvo za kulturo, 7. februarja 2007 pa je vilo s sklepom določila za javno infrastrukturo na področju kulture.
Nato je 15. maja 2010 vilo z zemljiščem in grob s pogodbo o neodplačnem prenosu javne kulturne infrastrukture prenesla v last in posest MOL. Ta pa se je s to pogodbo zavezala, da bo vilo namenila za muzej v spomin na nekdanjega župana dr. Ivana Hribarja, sicer bo vilo vrnila državi.
MOL je že 26. maja 2010 ključe vile predala Muzeju in galerijam mesta Ljubljane in mu vilo oddala v upravljanje. Zaradi pomena vile je njeno obnovo MOL vključila v strategijo razvoja kulture v MOL od leta 2016 do 2019 in za njeno obnovo predvidela 1,5 milijona evrov.
Pod budnim očesom varuhov kulturne dediščine
Ko bo vila kulturni spomenik lokalnega pomena, osnutek odloka predvideva, da bo za vse posege v spomenik, razen če zakon določa drugače, treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje ljubljanske območne enote ZVKDS. Postavljanje ali gradnja dodatnih objektov trajnega ali začasnega značaja pa sta prepovedana. Lastnik oziroma upravljavec spomenika mora javnosti omogočiti dostopnost spomenika v obsegu, ki ne ogroža osnovnih funkcij ali varovanih sestavin spomenika.
Varovane sestavine spomenika so: višina, volumen in gabariti vile, vrtnoarhitekturna zasnova vrta, ki vključuje prvotno vegetacijo, vodni kanal z mostiči, kamnite obrobe in ograjo, gradbena zasnova z etažami, razporeditvijo nosilnih sten in stopnišče, ometi, poslikave, stavbno pohištvo, tlaki, peči, sanitarna oprema, kuhinjska oprema, vgradne knjižne omare, ograje, ploščice, barvna podoba, oblikovane fasade z vsemi prvinami, tlorisna zasnova notranjosti vile s prizidkom in bunkerjem ter notranja oprema družine Hribar.
Varstveni režim za spomenik, ki je zapisan v osnutku odloka, določa celostno ohranjanje varovanih sestavin in ohranjanje družbenega pomena spomenika v funkciji spomina na dr. Ivana Hribarja. Vsi posegi v spomenik morajo biti podrejeni ohranjanju neokrnjenih izvirnih prvin vrtnoarhitekturne zasnove, ohranjanju njegove zunanjosti in notranjosti, zahtevano je strokovno vzdrževanje in obnavljanje. Prepovedani so vsi posegi v zasnovo vrta, vile in opremo, razen tistih, ki so potrebni za ustrezno delovanje vile kot celote in za prezentacijo Hribarjeve zapuščine. Za kompleksne posege v spomenik ali za celovito prenovo je obvezna predhodna izdelava konservatorskega načrta.
Čakajoč na novo podobo
V strategiji razvoja kulture v MOL od leta 2016 do 2019 je zapisano, da bi se prenova Vile Zlatice morala začeti že lani in trajati do leta 2019. Poleg muzejske predstavitve dela znamenitega župana Ivana Hribarja in njegove hčere Zlatice je bil sprva v vili predviden tudi sedež novoustanovljenega Krajinskega parka Tivoli, Rožnik, Šišenski hrib, vendar so pozneje to idejo umaknili.
Prenovo so sicer na MOL obljubljali že pred dobrimi petimi leti, takrat je bila ocenjena vrednost 2,5 milijona evrov. Po zadnjih informacijah mestnega oddelka za kulturo pridobitev gradbenega dovoljenja in začetek obnove načrtujejo v letih 2018 in 2019. Za Hribarjevo vilo so lani izdelali konservatorski načrt, ki ga je pripravil konservatorsko-restavratorski atelje Šentjošt, Vid Klančar, s. p., Muzej in galerije mesta Ljubljana pa je pripravil programsko nalogo »Ivan Hribar in svet meščanstva«. Vrednost naložbe bo znana šele po potrditvi investicijske dokumentacije, ki jo bodo pripravljali šele prihodnje leto.