Možnost vstopa na mestni avtobus pri katerihkoli vratih, ne le pri vozniku, poznajo v številnih evropskih in svetovnih mestih z urejenim javnim prevozom. Pobude, da se ta možnost uvede tudi v Ljubljani, so stare že desetletje in več, toda po uvedbi elektronskega plačevanja z urbano leta 2009 so postale vse pogostejše in tudi lažje uresničljive. Z možnostjo vstopa potnikov na vseh vratih bi se skrajšalo čakanje predvsem na postajališčih, kjer je gneča, avtobusi bi lahko hitreje zapustili postajališče, mestni prevoz pa bi bil do uporabnikov bolj prijazen.
Ko bo mesečnih vozovnic
Če je vse to kazalo, da bodo potniki kmalu vendarle dočakali to – četudi minimalno – modernizacijo javnega prometa, pa se sodeč po zadnjem odgovoru LPP, ki so ga objavili na portalu Pobude meščanov, to kljub vsemu ne bo zgodilo. V njem so zapisali, da je »razlog za omogočanje dodatnega vstopanja skozi ostala vrata predvsem v skrajševanju časa postanka na postajališčih in posledično poviševanju potovalne hitrosti«. Kot pravijo, so na podlagi analiz ugotovili, da imajo v Ljubljani 14 postajališč, »na katerih je število potnikov takšno, da bi vstopanje pri vseh vratih tudi dejansko vplivalo na višje potovalne hitrosti, in še to samo v jutranji konici od 7.45 do 8.30. Na podlagi izvedene analize lahko z gotovostjo trdimo, da vstop pri vseh vratih ne bi povišal povprečne potovalne hitrosti.«
Teorija dopušča,
A nadaljujejo: »Kljub temu je treba pred takšno odločitvijo upoštevati, da se nam bo prihodek iz naslova prodanih vozovnic zmanjšal. Že danes, ko je vstop samo pri vozniku, se srečujemo s poskusi neplačevanja voznine pri potnikih, ki za plačilo prevoza uporabljajo vrednostno vozovnico ali telefon.« Dodaten strošek pa bi prinesle tehnične izboljšave. Pri LPP so namreč izračunali, da bi namestitev validatorjev pri zadnjih vratih na vse avtobuse stala pol milijona evrov. »Poleg teh stroškov je treba dodati še strošek predelave 56 avtobusov, da bo sploh omogočeno, da zadnja vrata odpre voznik ali potnik sam. Te stroške smo ocenili na približno milijon evrov,« so zapisali. Opozorili so še na varnostni vidik, češ da voznik slabše vidi zadnja vrata vozila, sploh če je to zalomljeno.
»Zavedamo se, da ima vstop pri zadnjih vratih svoje prednosti,« so sklenili pri javnem podjetju, »kljub temu pa je treba biti realen in upoštevati, da vstop pri zadnjih vratih pomeni manjši prihodek, višje stroške in manjšo varnost. Na podlagi analiz se povprečna potovalna hitrost ne bi opazneje povišala, zaradi česar menimo, da uvajanje vstopa pri dodatnih vratih ni upravičeno.«
LPP smo vprašali, ali je odločitev dokončna in o tovrstni posodobitvi torej ne bodo več razmišljali ter kdo je izvedel omenjeno analizo. »Na podlagi analize, ki smo jo izvedli sami, ugotavljamo, da ni ustrezne podlage, da bi predlagali spremembo režima (vstop pri vseh vratih),« so odgovorili.
Javni prevoz po glavnem mestu tako, kar zadeva prijaznost do uporabnikov, po vsem sodeč ostaja v nekem drugem stoletju.