Z enakimi vsotami nad povečano revščino

Ljubljana – Do konca marca je v javni obravnavi osnutek strategije razvoja socialnega varstva v MOL od leta 2013 do 2020, ki je že tretja po vrsti. Zatem bo osnutek dopolnjen z utemeljenimi pripombami, predvidoma na majski seji pa ga bo obravnaval mestni svet.

Na mestnem oddelku za zdravje in socialno varstvo, kjer so osnutek sestavili, pravijo, da lahko pripombe poda vsak zainteresirani (tudi na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.). Ker pa je strategija nastajala v sodelovanju z izvajalci dejavnosti na različnih področjih, od oviranosti, brezdomstva, revščine, starejših, nasilja itn., jih ne pričakujejo veliko.

Cilji občinske strategije izhajajo iz temeljnih načel socialne države, piše v osnutku, MOL pa bo v prihodnjih letih vodila socialno politiko, usklajeno s predlogom nacionalnega programa socialnega varstva do leta 2020 (NPVS); vlada je predlog prejšnji mesec že sprejela, zdaj je v obravnavi v državnem zboru. Cilji so naravnani k zmanjševanju tveganja revščine, k povečevanju socialne vključenosti ogroženih in ranljivih skupin prebivalstva ter k izboljšanju kakovosti, pestrosti in dostopnosti storitev, programov in drugih oblik pomoči.

Revščina v novih družbenih porah

V ljubljanski strategiji je poudarjeno poglabljanje revščine, ki je v kriznem obdobju zajelo tudi netradicionalne skupine, kot so na primer ljudje, ki so bankrotirali oziroma šli v stečaj. Zaradi rastočega števila prekernih, negotovih zaposlitvenih oblik in zaposlovanja prek agencij za začasno zaposlovanje se prav tako povečuje skupina revnih zaposlenih. Poslabšuje se položaj samozaposlenih, mladih družin, ki so prezadolžene, in vseh tistih, ki živijo na robu revščine. Zapisano je, da v ambulanti za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja opažajo povečanje števila obrtnikov ali manjših podjetnikov, ki se jim kopičijo dolgovi zaradi neporavnanega zdravstvenega zavarovanja, posledica pa je onemogočen dostop do zdravstvenih storitev.

Na občini natančnih podatkov o teh skupinah prebivalcev nimajo, pravijo pa, da je bilo sodeč po letnem poročilu ambulante na Mislejevi lani evidentiranih 8150 obiskov (741 registriranih obiskovalcev), med njimi tudi obrtniki z zapadlimi predpisanimi dajatvami.

Pripravljavci strategije sicer ugotavljajo, da je revščina najbolj narasla prav v času, ko je Slovenija doživljala gospodarski razcvet. Povišanje tveganja revščine se je zgodilo leta 2008, ko je stopnja poskočila z 11,5 kar na 12,3 odstotka. Vendar tega ni mogoče pripisati kriznim razmeram, saj je bila raziskava o dohodkih in življenjskih pogojih (izvaja jo statistični urad) opravljena v prvi polovici leta 2008, ko je Slovenija še imela 5,5-odstotno gospodarsko rast, pri čemer so bili dohodki v raziskavo vključenih gospodinjstev zajeti iz leta prej. Pred tem pa se je po podatkih Sursa stopnja tveganja revščine nižala kar nekaj let zapovrstjo, in sicer od 1997., ko je pod pragom revščine živelo 14 odstotkov ljudi, do leta 2003, ko jih je bilo 11,7 odstotka. Nato se je stopnja povišala na 12,1 odstotka, se leto pozneje spet znižala na 11,7 odstotka in leta 2007 na 11,5 odstotka.

Trije cilji

Ljubljanska strategija ima tri cilje; pri prvem se občina zavezuje, da bo (še naprej) izpolnjevala zakonske obveznosti na področju socialnega varstva. Občine so po zakonu o socialnem varstvu dolžne zagotavljati mrežo javne službe za pomoč družini na domu (MOL jo sofinancira v 80-odstotnem deležu), v primeru oprostitve plačila kriti stroške oskrbe v zavodih za odrasle in financirati pravico do izbire družinskega pomočnika oziroma pomočnice.

Sicer pa javno službo na področju socialnega varstva v glavnem mestu izvaja pet centrov za socialno delo, devet domov za starejše, dva izvajalca storitve pomoč na domu (javni zavod za oskrbo na domu Ljubljana in kot koncesionar zavod za socialno oskrbo Pristan), pet varstveno-delovnih centrov ter krizni center za mlade, ki deluje pri bežigrajskem centru za socialno delo. Med ukrepi pri prvem cilju je tudi navedeno, da bo občina spodbujala sistemsko ureditev financiranja oskrbe umirajočih v hiši hospica.

Drugi cilj je ozaveščanje javnosti, medtem ko se pri tretjem občina zavezuje, da bo (še naprej) podpirala in spremljala izvajanje socialnovarstvenih programov in storitev za različne ranljive skupine, tudi z javnimi razpisi za sofinanciranje programov. Med te skupine denimo uvršča starejše, otroke in mlade, ženske in otroke, ki doživljajo nasilje, ljudi s težavami v duševnem zdravju, s težavami zaradi motenj hranjenja, zasvojene z nedovoljenimi drogami ali alkoholom, pa tudi zasvojene s sodobnimi elektronskimi tehnologijami in spletom. Prav tako posebno pozornost namenja ljudem, ki se srečujejo s tveganji za nastanek revščine in brezdomstva, imigrante, Rome in istospolno usmerjene.

Programe za te ranljive skupine med drugim izvajajo nevladne organizacije, ki jih MOL sofinancira. V sofinanciranje je vključenih približno 80 socialnovarstvenih programov.

V mestni blagajni je bilo za socialno varstvo predlanskim zagotovljeno skoraj 12 milijonov evrov, v rebalansu lanskega proračuna 11,64 milijona, v letošnjem je predvideno 11,8 milijona, v proračunu za prihodnje leto pa 12 milijonov evrov. Ob čedalje večji brezposelnosti, ki bo v revščino pahnila še več ljudi, ostajajo sredstva približno enaka. Na vprašanje, ali bodo s tem denarjem lahko uresničili cilje iz strategije, na občini odgovarjajo, da bodo tako kot do zdaj tudi v prihodnje zagotavljali z zakonom določene naloge ter podpirali različne dopolnilne programe socialnega varstva.