Za kanalizacijo bodo razkopali 250 ljubljanskih ulic

Ljubljana – Posodobitev kanalizacijskega omrežja v Ljubljani, Medvodah in Vodicah, z davkom ocenjena na 135 milijonov evrov, bo kohezijski sklad sofinanciral z malo manj kot 69 milijoni. To je največji ljubljanski evropski projekt v tej finančni perspektivi, v okviru katerega bodo z nekajletno zamudo trajno uredili odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih voda za 300.000 prebivalcev in nadgradili ljubljansko centralno čistilno napravo. O zalogaju, ki je pred njimi, smo se pogovarjali z direktorjem Vodovoda-Kanalizacije (Vo-Ka) Krištofom Mlakarjem.

Na načrtovani kanal C0, kjer se bodo dela najprej začela, je bilo največ kritik, predvsem mestne opozicije, ki se ji je pridružil tudi slovenski del mednarodnega združenja hidrogeologov. Po njihovem mnenju gradnja kanalizacije čez prispevno območje vodarne Kleče ogroža pitno vodo. Lahko z gotovostjo zatrdite, da ne more in ne bo onesnaženja vira pitne vode?

To lahko z gotovostjo trdimo. Nekaj vprašanj je bilo v zvezi s tem tudi na evropski komisiji oziroma organih, ki preverjajo vlogo. Pripravili smo odgovore in na naše argumente ni bilo nobene pripombe. Mestna opozicija neutemeljeno zatrjuje, da bi kanal lahko ogrozil vodne vire.

In tudi hidrogeologi?

Tudi. Po mojem mnenju je nastala neka ad hoc koalicija. Na koncu je celo nastala teorija, da je kanaliziranje nekakšno zlo. Ampak že v rimskih časih, ko so v Rimu naredili kloako maksimo, so vedeli, da kanalizacija rešuje ravno podzemno vodo, s tem ko jo nadzorovano spelješ v čistilno napravo, jo tam očistiš in spet spustiš v okolje. Greznice, ki jih je 19.000 in v okolje lahko spuščajo marsikaj, so precej nevarnejše kot gradnja kanala C0, ki bo komunalne odpadne vode odvajal v čistilno napravo.

Kje boste najprej začeli graditi?

Najprej tam, kjer imamo gradbeno dovoljenje, torej na kanalu C0. Centralno čistilno napravo projektiramo po rumeni knjigi Fidic. To pomeni, da bo treba narediti projektno dokumentacijo in pridobiti gradbeno dovoljenje. Predvidevamo, da bomo v približno osmih mesecih dobili to dovoljenje in začeli graditi.

Konec meseca vam bo za nadgradnjo centralne čistilne naprave poteklo okoljevarstveno soglasje, ker v petih letih od njegove izdaje niste začeli izvajati posega oziroma pridobili gradbenega dovoljenja zanj. Maja ste Arso zaprosili za podaljšanje. Se pri tem lahko zaplete?

Mislim, da ne. Oddali smo vlogo za podaljšanje. Za celoten projekt smo že izvedli presojo vplivov na okolje. To je prvi veliki evropski kohezijski projekt, ki je imel tudi poročilo o podnebnih spremembah.

Stroški gradnje tretje faze centralne čistilne naprave so se od prvih ocen do izvedbe razpisa zelo povečali, na sam razpis pa je prišla le ena ponudba. Zakaj glede na razplet dogodkov – od razpisa so minila štiri leta – tega niste ponovili, poskušali dobiti več ponudnikov in doseči nižje cene?

Tudi pri tem smo skladno z zahtevami evropske komisije pridobili pravna mnenja, ki določajo, da vsa izvedena javna naročila lahko ostanejo veljavna. Mislim, da bistveno nižje cene ne bi dobili. Razlika, ki je velikokrat omenjena v razpravah na mestnem svetu, je zelo izkrivljena podoba resnice. Nekdo je iz idejne zasnove projekta poskušal sklepati, da naj bi bil ta precej manj vreden. Mešali so hruške in jabolka.

Ni šlo le za idejno zasnovo. Ob objavi javnega naročila je bila ocena vrednosti pol manjša, kot je bila nato cena, ki ste jo dosegli pri edinem ponudniku Riku, in zato je morala občina v proračunu zagotoviti dodatna sredstva.

Dejstvo je, da je bilo naročilo objavljeno v evropskem uradnem listu. Dejstvo je, da smo dobili samo eno ponudbo in večkrat smo pojasnjevali, da število ponudnikov, ki tehnološko zmorejo narediti tako napravo, ni neomejeno. Odzval se je samo eden in njegova ponudba je bila ustrezna. Ljubljana bo za prihodnjih 25 let dobila tehnološko moderno čistilno napravo z dovolj velikimi kapacitetami in ne vem, zakaj take ponudbe ne bi sprejeli.

Prebivalci Ljubljane bodo najbolj občutili tretji sklop projekta, dograditev kanalizacije. Zgrajenih bo 88 kilometrov nove kanalizacije v Ljubljani. Kdaj je glavno mesto v nekem krajšem obdobju nazadnje za toliko povečalo kanalizacijsko omrežje?

To težko rečem, gotovo pa že zelo dolgo ne. Res gre za velik zalogaj: od pridobivanja služnosti, odkupov zemljišč, projektiranja, pridobivanja gradbenih dovoljenj. Po končanju projekta bodo vse štiri ljubljanske aglomeracije komunalno opremljene skladno z evropsko direktivo, ki zahteva vsaj 95-odstotno priključenost na javno kanalizacijo. Komunalno neopremljenih bo ostalo le nekaj osamelcev, ki jih tudi direktiva izpušča in kjer res ni optimalno, da bi gradili javno kanalizacijo. Takšna območja bomo reševali z malimi čistilnimi napravami.

Govorimo o aglomeracijah z več kot 2000 populacijskimi enotami, kjer bi morali skladno z evropsko direktivo te standarde izpolniti že do konca leta 2015.

To je res.

Zamujali bomo pet, šest let?

Mislim, da bomo gradnjo v celoti končali in standarde izpolnili do leta 2021. Za del aglomeracij, ki so manjše od 2000 PE, pa so rok z uredbo podaljšali.

Kako je s pridobivanjem gradbenih dovoljenj za tako velik projekt?

Za nekatere ulice so pridobljena, za druge ne. Projekt smo razdelili na sedem sklopov, izvedli bomo sedem javnih naročil. Evropski predpisi zahtevajo, da mora biti posamezno javno naročilo vredno več kot pet milijonov evrov, da je objavljeno v evropskem uradnem listu. Ti razpisi bodo vključevali gradnjo kanalizacije v 250 ulicah v Ljubljani in si bodo sledili postopno. Do konca leta bomo objavili tri, prihodnje leto še štiri.

Kateri deli Ljubljane torej lahko najprej pričakujejo začetek izvedbe del?

V sklopih, kjer bodo dela najprej izvedena, so Stožice, Šmartinska cesta, Gornji Rudnik, Hrušica in Litijska cesta, Glince in Dolnice, Slape, del Novega Polja, Kleče … Kdaj se bo začela gradnja, je odvisno od javnih naročil in od tega, ali bodo nanje pritožbe. Takoj ko bodo izvajalci izbrani, bomo začeli graditi.

Kakšne so dosedanje izkušnje s pridobivanjem zemljišč in služnosti? Vam ljudje pomagajo, se ureditve kanalizacije veselijo?

Racionalno bi bilo, da bi se tega veselili, ker bodo imeli zagotovljeno javno infrastrukturo, ne bodo več imeli problemov z greznicami, in logično bi bilo, da bi investitorju pri tem pomagali. To bo gotovo velika pridobitev, saj bo gradnja kanalizacije prinesla hkratno obnovo vodovodov, gradnjo manjkajoče komunalne infrastrukture, obnove cest, gradnjo pločnikov. Kakovost bivanja tako ne bo povečana le z novo kanalizacijo, ampak tudi z drugimi spremljajočimi elementi. Se pa gotovo pojavljajo tudi težave, ampak jih večinoma uspešno rešujemo.

V sklopu tega projekta boste nadaljevali gradnjo kanalizacije na Rakovi Jelši. Tam ste imeli težave s priključevanjem na novo zgrajeno omrežje. Kakšno je zdaj stanje, koliko hiš je priključenih?

Stanje je precej boljše, priključenih je malo manj kot 80 hiš od okoli 110. Po resnejšem opozorilu so se lastniki začeli priključevati.

Kakšni so bili vzroki za začetno neodzivnost?

Od neznanja, da je treba sprojektirati lastni priključek, do nepoznavanja tega, kaj je interna instalacija in kaj je javno omrežje. Proces je počasen.

So vzrok tudi pričakovani stroški? Nekdo mi je rekel, da pričakuje, da bo storitev dražja kot zdaj, ko imajo greznice.

To ne drži. Z izračunom povprečne porabe vode nekoga, ki je na greznici, in nekoga, ki je priključen na kanalizacijo, lahko dokažemo, da je strošek nižji. Predvsem po letu 2014, odkar je metodologija za izračun cen drugačna in je država uvedla omrežnino za lastnike greznic.

Koliko ljudi bo na novo priključenih, koliko greznic bo ukinjenih in kakšna bo priključenost na javno omrežje z gradnjo teh 88 kilometrov kanalizacije?

Gre za 17.500 ljudi, ukinjenih bo okoli 4000 greznic. Ukinjena bo tudi čistilna naprava Brod, saj se bo vse stekalo v centralno čistilno napravo. Priključenost v največji aglomerciji Ljubljana bo 98-odstotna, v drugih aglomeracijah pa 95-odstotna.

Kaj pa tisti, ki v tokratno evropsko širitev omrežja ne bodo vključeni oziroma živijo v aglomeracijah z manj kot 2000 populacijskimi enotami? Kdaj lahko pričakujejo kanalizacijo drugi prebivalci Ljubljane? V Stanežičah, Dvoru in še marsikje so bili zelo razočarani.

Mogoče je tu nekaj nerazumevanja. Ta veliki kohezijski projekt pomeni, da smo sredstva EU dobili skladno s pravili EU, ki določajo, da se opremljajo aglomeracije nad 2000 PE. To pa ne pomeni, da MOL ne bo z rednimi proračuni gradil kanalizacije na drugih območjih. Kanalizacijo bomo gradili tudi hkrati s tem projektom, iz tega bodo izvzeta le območja, za katera ni utemeljeno, da bi kanalizacijski sistem gradili – na primer do treh hiš na nekem hribu.