Za prevoz kolesa dvakrat več kot za potnika

Ljubljana – Za prevoz kolesa od Grosuplja, Vrhnike ali Vodic do Ljubljane bo LPP računal 2,4 evra. Tak je predlog cene, ki ga bodo konec meseca potrjevali mestni svetniki. Pri Ljubljanski kolesarski mreži so novosti naklonjeni, menijo pa, da je cena visoka.

Storitev prevoza koles naj bi v LPP uvedli do konca leta, in sicer na nekaterih progah medkrajevnega potniškega prometa. Kot pojasnjujejo v javnem podjetju, bodo na zadnje dele določenih avtobusov namestili nosilce za šest koles. Za posamezno držalo (kupili so jih deset) so plačali 950 evrov brez davka, kupili pa so tudi prikolico za dvajset koles (ta je stala 3138 evrov brez DDV), ki bo namenjena prevozu organiziranih skupin.

Pred uvedbo novosti bodo mestni svetniki odločali o ceni storitve – predlog je, da bi prevoz kolesa stal 2,4 evra, kar je dvojna cena vrednostne vozovnice v mestnem prometu. »Cena za prevoz kolesa ne vključuje prestopanja in potnik mora v primeru prestopanja v roku 90 minut na drug avtobus ponovno plačati ceno za prevoz kolesa,« so zapisali v obrazložitvi predloga. Na vprašanje, kako so določili ceno, v LPP odgovarjajo, da je to v okviru obstoječih cen za prevoz prtljage: »Zložljivo kolo se v mestnem potniškem prometu razume kot prtljaga, prav tako kot v medkrajevnem prometu. Cena za prtljago manjših dimenzij v medkrajevnem prometu je 1,30 evra, cena za ostalo prtljago pa 2,50 evra,« so zapisali.

Kolesarji podpirajo novost in grajajo ceno

Predvideno je, da bodo z držali za kolesa opremljeni avtobusi na progah 3G (Ljubljana–Grosuplje), 48 (Ljubljana–Logatec), 51 (Ljubljana–Polhov Gradec), 56 (Ljubljana–Horjul) in 60 (Ljubljana–Vodice). Odhodi avtobusov bodo omejeni (kateri bodo opremljeni z nosilcem, bo označeno na voznem redu), prav tako bo storitev na voljo le na določenih postajališčih (na vsaki progi jih je za »kolo postanek« predvidenih pet ali šest).

Za vozovnico in prevoz kolesa v prvem območju (kamorkoli na območju MOL ali na primer do Medvod, Škofljice in Dobrove) bo tako treba odšteti 3,6 evra (1,2 evra za potnika in 2,4 za kolo), v drugem območju (Vodice, Polhov Gradec, Ig) štiri evre (vozovnica za potnika stane 1,6 evra), za tretje območje (Grosuplje, Brezovica 3, kjer vozovnica za potnika stane 2,5 evra) pa 4,9 evra. Kdor se bo na progi 48 do Ljubljane hotel pripeljati z Vrhnike in s seboj vzeti kolo, bo za to moral odšteti 5,5 evra (vozovnica stane 3,1 evra), iz Logatca pa bo ta strošek 6,5 evra (vozovnica stane 4,1 evra).

V Ljubljanski kolesarski mreži so novosti naklonjeni. »To je dobra poteza in jo podpiramo,« je povedal njihov predstavnik Janez Bertoncelj. Toda hkrati meni, da je znesek 2,4 evra previsok: »To se mi zdi drago, bo pa čas pokazal, kako se bo storitev uveljavila.« Po Bertoncljevem mnenju je sicer prav, da se dodatna storitev zaračuna, vendar bi bila bolj primerna cena v vrednosti ene vozovnice v mestnem potniškem prometu, torej 1,2 evra: »Voznik bo imel s tem kar nekaj dela; mora ustaviti in počakati, da potnik naloži kolo.«

Na vlakih manj kot 40 koles na dan

Ob vse glasnejšem poudarjanju trajnostne mobilnosti je povezovanje javnega prevoza in kolesarjenja čedalje bolj pomembno. Še bolj kot avtobus je privlačna možnost kolo na vlak, ki jo Slovenske železnice sicer ponujajo že več let – a le na nekaterih vlakih in z omejenim številom mest. Kolesarji tako ugotavljajo, da je kapacitet premalo, postopki so zapleteni, saj kolesar brez rezervacije ne more z gotovostjo vedeti, ali bo kolo lahko naložil na vlak. Navsezadnje tudi cena prevoza kolesa za krajše razdalje in za tiste, ki bi storitev uporabljali pogosteje (ne le nekajkrat na leto za turistični obisk kakega dela Slovenije), že zdaleč ni privlačna. Cena je namreč enotna, ne glede na razdaljo, in če potnik za vozovnico od Kamnika do Ljubljane plača 1,85 evra, 3,4 evra, kolikor je strošek prevoza kolesa, občutno podraži potovanje.

Podatki železnic o prodanih vozovnicah za kolesa v zadnjih petih letih ne kažejo, da bi prevoz koles naraščal. Številka je majhna: lani so jih vsi slovenski vlaki na dan povprečno prepeljali manj kot 40. Ali drugače: na vlak se je s kolesom odpravil vsak 1060. potnik. Da se je stanje glede zmogljivosti prevoza koles na slovenskih vlakih v zadnjih 15 letih kljub vse večjemu povpraševanju domačih in tujih potnikov poslabšalo, je pred kratkim v odprtem pismu Slovenskim železnicam opozorila iniciativna skupina Za potnikom s posebnimi potrebami prijazen javni potniški promet, ki jo sestavlja deset društev oziroma organizacij. Železnice so pozvali, naj zagotovijo bistveno več prostora za kolesa na vlakih – tako pri prihodnjih nakupih novih garnitur kot s predelavami starih: »To je eden od pomembnih korakov k povečanju zasedenosti vlakov ter s tem poslovanja železniškega potniškega prometa v Sloveniji kot tudi razvoja pomembne turistične niše.«

V SŽ so zapisali, da je pobud za izboljšanje standarda, vezanih na prevoz koles, več. Kako nameravajo izboljšati dostopnost vlakov za kolesarje, konkretno niso navedli, zapisali pa so, da pri tem pričakujejo večje vključevanje lokalnih skupnosti, lokalnih turističnih organizacij in resornega ministrstva s predstavitvijo ukrepov za razvoj zelenega turizma. Na vprašanje, ali razmišljajo, da bi na krajših razdaljah znižali ceno za kolo (kjer na primer presega ceno vozovnice za potnika), s čimer bi kombinacijo vlak-kolo naredili bolj privlačno za dnevne migrante, pa odgovarjajo: »Cena prevoza koles je opredeljena kot storitvena cena, nanjo pa ne prejemamo večjih pripomb. Vezano na omejitve pri kapacitetah cene ni smiselno zniževati.«