Za živalski vrt občutno premalo denarja

Ljubljana – Žledolom, ki je februarja pustošil tudi po prestolnici, bo mestno blagajno olajšal za skoraj poltretji milijon evrov. Župan Zoran Janković ugotavlja, da je velika večina del na javnih površinah končana, v živalskem vrtu pa sredstva, ki jim jih je namenila občina, še zdaleč ne bodo dovolj.

O 2,4 milijona evrov, kolikor bodo za sanacijo škode po žledu zagotovili s proračunskih postavk za redno vzdrževanje, iz sklada za odpravo posledic obremenitve okolja in iz proračunske rezerve, bodo mestni svetniki po hitrem postopku odločali na junijski seji. Največji del, dober poldrugi milijon, je namenjen za odpravo škode na zelenih površinah, skoraj 370 tisoč evrov bo šlo za odpravo škode na gospodarski javni infrastrukturi, okoli 280 tisočakov je potrebnih za odpravo škode na javni razsvetljavi, dobrih 240 tisoč evrov pa za odpravo škode v živalskem vrtu.

Urejenost Golovca odvisna od zasebnikov

Župan Zoran Janković je na včerajšnji novinarski konferenci dejal, da je občina veliko večino del končala. »Ostajajo ograje v živalskem vrtu, s katerimi bodo zaščitili posamezne živali, ki so jih zdaj izselili. Ostaja tudi še Študentska pot na Gradu, ki jo zaključujemo, a bo treba še počakati, da se teren utrdi.« Župan je ocenil, da so dela izvedli zelo dobro in da se posledice žleda na javnih površinah ne poznajo. »Zasebne površine v gozdovih, predvsem na Golovcu, pa doživljajo različno usodo. Imamo lastnike, ki so že pospravili ali še pospravljajo, imamo pa tudi lastnike, ki se ne zavedajo, da imajo lastnino.«

V predlaganem odloku o uporabi proračunske rezerve za odpravo posledic škode žleda so na mestni upravi posebej navedli opravljena dela na Gradu, Rožniku (tam je bilo poškodovano od 30 do 40 odstotkov gozda) in Golovcu, kjer pa je večina zemljišč v zasebni lasti, »zato odvoz hlodovine ni bil možen«.

V živalskem vrtu čakajo na gradbeno dovoljenje

Kot je znano, je bil na območju Rožnika močno poškodovan živalski vrt. Pa bodo sredstva, ki jim jih bo iz proračuna namenila občina, zadoščala? Direktorica javnega zavoda Zdenka Ban Fischinger je poudarila, da je živalski vrt med tistimi, ki so bili v glavnem mestu med najbolj prizadetimi; poleg škode v gozdu so bile poškodovane tudi ograje in objekt. Najhuje je bil prizadet zgornji, strm in gozdnat del vrta.

Na spodnjem delu so škodo večinoma odpravili: popravili so ograje in strehe ter odstranili podrto drevje. V ta del vrta so začasno namestili volkove in risa, ki so ostali brez svojih ograd. Tudi v zgornjem delu so gozd že skoraj povsem sanirali ter očistili in odstranili podrta drevesa. »Zunanja ograja na tem delu pa je tako poškodovana, da je ni mogoče popraviti, zato bomo v celoti postavili novo. Dela bomo začeli takoj, ko dobimo gradbeno dovoljenje, pričakujemo ga že v nekaj dneh. Ocenjena skupna vsota za obe nalogi (gozd in ograjo) je okoli 160.000 evrov,« je pojasnila Ban Fischingerjeva.

Za nove ograde bi potrebovali 600 tisočakov

Toda to je le manjši delež sredstev, ki jih bodo še potrebovali. Močno poškodovane so bile namreč tudi druge ograde za živali in letalnice, in sicer tako hudo, »da popravila niso možna in jih bo treba postaviti na novo. Prednostno govorimo o ogradah za kozoroge, volkove, rise in muflone.« Stroški za postavitev teh ograd na novo bodo predvidoma kar okoli 600.000 evrov, pravi direktorica vrta, pri čemer še niso všteti stroški novih letalnic, saj za to oceno potrebujejo vsaj idejne načrte. »Vemo pa, da je gradnja letalnic po sodobnih standardih zelo zahtevna in temu primerni so tudi stroški izvedbe.«

Ban Fischingerjeva tako poudarja, da sredstev za sanacijo vse z žledom povzročene škode še zdaleč nimajo zagotovljenih. Tako tudi ni mogla odgovoriti na vprašanje, koliko časa bodo potrebovali za celovito odpravo posledic ujme, saj bo to odvisno predvsem od pridobivanja denarja. Težave živalskega vrta pri zagotavljanju denarja za investicije so bile v preteklih letih sicer že stalnica, saj mu ga je občina iz proračuna namenjala precej manj, kot bi ga potrebovali za nujna popravila.