Zapore povečajo gnečo, niso pa vzrok zanjo

Zastojem ob konicah se v Ljubljani nikoli ne bo mogoče izogniti, saj cest ni smiselno projektirati zanje.

Objavljeno
30. avgust 2016 18.59
Janez Petkovšek
Janez Petkovšek
Ljubljana – Vozniki, ki so v ponedeljek negodovali nad jutranjo in popoldansko gnečo na Celovški cesti, si lahko oddahnejo. Delavci KPL so namreč čez noč asfaltirali Dunajsko cesto na odseku med Linhartovo in Tivolsko in včeraj zjutraj po njej sprostili promet. S tem se je vsaj delno normaliziral tudi javni promet, saj mestni avtobusi spet vozijo po običajnih progah.

Čeprav so na MOL ponosni, ker jim je »uspelo« dva dni pred predvidenim rokom omogočiti cestni promet na delu Dunajske ceste, pa smo na tem primeru videli, da bi vse rekonstrukcije in popravila cest ter komunalnih vodov lahko potekali precej hitreje kot sicer. V ponedeljek je bilo namreč v križišču Dunajske in Vilharjeve toliko valjarjev, dostavnih tovornjakov in delavcev (teh je bilo vsaj 30) kot le redkokdaj. Četudi so pozno ponoči usposobili vozišče, so včeraj vseeno morali v pospešenem tempu asfaltirati odsek Vilharjeve, na obeh straneh Dunajske pa urejati nedokončane prehode za pešce in kolesarske steze. Podobno hitro so urejali tudi križišče Potrčeve in Grablovičeve ter železniški podvoz proti ulici Pod ježami. Tam namreč poteka pomembna šolska pot do osnovne šole, vozniki pa podvoz uporabljajo kot bližnjico iz Most do Bežigrada.

Ob ogledu cestnih gradbišč smo ugotovili, da je gradnja štiripasovne Zaloške ceste v Polju končana in da promet po njej teče po vseh pasovih (urejajo le še okolico in eno od stranskih ulic). V Mostah sicer zaradi rekonstrukcije dela Kajuhove med Letališko in Zaloško in Letališke med Kajuhovo in Emporiumom v BTC poteka po zoženih pasovih v obeh smereh, je pa pričakovati, da bo tam kmalu več delavcev. Večino so jih namreč preusmerili na prej opisana odseka.


Infografika: Delo. Klik na sliko jo odpre v večji velikosti.

Podobna slika je na nedokončanem odseku Dunajske ceste med Tolstojevo in Posavskega ulico, kjer je dvosmerni promet močno otežen, saj so v križiščih z njo zaprte tudi štiri stranske ceste (Dimičeva, Tolstojeva, Posavskega in Baragova).

Voznikom, ki prihajajo v mesto s severa in se hočejo ob vhodu vanj izogniti Celovški cesti, v teh dneh ne gre na roko niti prenova avtocestnih izvozov na severnem delu notranjega obroča, prav tako ne delni zapori na Slovenčevi. Pri slednjih kaže pritrditi opozorilom prometnih strokovnjakov, da sočasno nikoli ne bi smeli (delno ali popolno) zapirati vzporednih cest, saj s tem voznikom močno otežijo iskanje alternativnih poti. Zato je razumljivo, da sta zdaj močno preobremenjeni Celovška in Štajerska cesta od krožišča Tomačevo do krožišča v Stožicah. In seveda vse prečne ulice, ki pa so običajno namenjene predvsem stanovalcem in ne tranzitnemu prometu.

Gradbišča v središču mesta

Zaradi številnih gradbišč je prometno zelo obremenjeno tudi središče mesta. Zaradi gradnje nove komunalne infrastrukture je več popolnih in delnih zapor okoli Slomškove ulice (Tabor, Metelkova, Pražakova, Kotnikova), v Trnovem pa sta od konca junija zaprta Eipprova ulica in Trnovski pristan. Delavci na terenu so nam povedali, da začetek polaganja asfalta na Eipprovi načrtujejo za 5. septembra, zapora zaradi gradnje mostu in rekonstrukcije cestišča pa bo trajala predvidoma do 26. oktobra, zato bosta v tem delu bistveno bolj obremenjeni Barjanska in Dolenjska cesta.

Četudi bodo popolne in delne zapore sredi septembra odstranjene na nekaj najpomembnejših odsekih (Dunajska, Slovenčeva, nekateri avtocestni izvozi), pa bo zaradi številnih gradbišč po vseh delih mesta na cestah veliko težkih tovornjakov. Napovedujejo tudi več novih zapor, delnih in popolnih. Tako bodo denimo kmalu začeli prenavljati Šubičevo ulico na odseku med Beethovnovo in Bleiweissovo, od 5. septembra pa je predvidena rekonstrukcija Male in Prečne ulice ter dela Dalmatinove, ki naj bi trajala kar do 13. novembra.

Prenovljeno križišče Zadobrovške s štiripasovno Zaloško v Polju. Foto: Jože Suhadolnik / Delo

Prenove zgolj poleti

Kot so pokazale številne študije in štetje prometa, je v Ljubljani vsakodnevna gneča na glavnih vpadnicah vedno le v jutranjih in popoldanskih konicah, torej med 6. in 8. uro ter od 15. do 17. ure. Takrat namreč najpogosteje prihaja v službo ali šolo oziroma odhaja domov 120 tisoč vozačev. Zastoji ob teh urah nastajajo ne glede na število gradbišč in zapor. Ni jih le v poletnih mesecih, ko ni dijakov in študentov od blizu in daleč, veliko zaposlenih pa je na dopustu. Da bi se zaradi prenov cest izognili dodatnim časovnim izgubam med obema prometnima konicama, bi morala občina in holding javnih podjetij večino del na ključnih prometnicah izvajati v juliju in prvih treh tednih avgusta. Da bi jima to uspelo, pa bi morala javne razpise za oddajo del objavljati najpozneje aprila, saj postopki izbora in možne revizije naročila lahko trajajo tudi dva meseca. In zahtevati zadostno število delavcev in mehanizacije za hitre posege.

Gnečo ob vstopu v mesto ali izhodu iz njega bi najbolj omilili z gradnjo novih cestnih povezav v smeri sever–jug in obratno. Dokaz je Roška cesta z mostom čez Ljubljanico, ki se nadaljuje proti Žalam, kjer se priključi na novo Štajersko cesto. Enako pomembna bo nova cesta med Tržaško in Brdom, ki jo bodo speljali pod železniško progo in se bo nadaljevala vse do priključka na Večno pot v Mostecu.