Tiskane izdaje
Ljubljana – Šole in vrtci, katerih ustanovitelji so mestna občina, podjetja javnega holdinga in mestni stanovanjski sklad, bodo odpisovali dolgove. Do konca oktobra je tako mogoče vložiti prošnjo za enkraten odpis dolga − a to velja le za tiste, ki ustrezajo merilom ministrstva za delo.
Glede na zakonodajo in sprejeti sporazum o odpustu dolgov bodo odpisani tisti, ki so nastali do 31. decembra 2013. Upravičenci, ki so jih kot take prepoznali na ministrstvu za delo, lahko za odpis zaprosijo na posebnem obrazcu, ki je dosegljiv na posebni spletni strani, na centrih za socialno delo, Rdečem križu, Karitas in Zvezi prijateljev mladine. Prošnjo je treba vložiti osebno ali po pošti pri posameznem upniku najpozneje do 31. oktobra. Dogovori za odpis pa morajo biti sklenjeni do 31. januarja prihodnje leto. »Če so vsi zahtevani pogoji izpolnjeni, posamezni upnik in dolžnik skleneta dogovor o odpustu dolga. Višino odpusta dolga določi posamezni upnik,« izvemo na spletni strani ljubljanske občine. Na naše vprašanje, v kolikšnem znesku so posamezni javni zavodi pripravljeni odpisati dolgove in ali bo pri tem odločal tudi vrstni red poslanih prošenj, z MOL še niso odgovorili.
Na ministrstvu za delo so sicer pred časom pojasnili, da vsako podjetje, ki je podpisalo sporazum o odpisu dolga, »dolg odpisuje ločeno in ima pravico samo določiti njegovo višino«. Najvišji znesek, ki pa ga za odpis nedavčnih dolgov lahko porabi država, je milijon evrov. Zaradi te omejitve bo, kot še dodajajo na ministrstvu, eden od kriterijev za odpis tudi vrstni red vloženih prošenj.
Povprečni dolg tisoč evrov
Po oceni ljubljanskih vrtcev je do odpisa upravičenih 374 dolžnikov, pri katerih je skupna vrednost zapadlih terjatev 378.031 evrov ali 14,75 odstotka vseh zapadlih terjatev. Povprečni dolg dolžnika je približno tisoč evrov, najvišji dolg posameznega dolžnika 11.356, povprečna vrednost za vrtec pa 16.436 evrov.
Ljubljanske šole so ocenile, da je takih dolžnikov 358, skupna vsota zapadlih terjatev, ki jih bodo odpisali, je 116.326 evrov ali 8,73 odstotka vseh odprtih terjatev. Povprečni dolg osnovnošolskega dolžnika je 325, najvišji 2592 evrov, povprečna vrednost na šolo znaša 2423 evrov.
Vse več neplačnikov
Da so zamude s plačili čedalje pogostejše in vse daljše, opozarjajo v Javnem holdingu Ljubljana. Pri Energetiki so na zadnji dan preteklega leta našteli 3146 dolžnikov, pri podjetju Vodovod - Kanalizacija 1929 in pri Snagi 2978. Skupna vsota zapadlih terjatev nad 90 dni pa je bila skoraj poltretji milijon evrov.
Tudi pri mestnem stanovanjskem skladu ugotavljajo, da število neplačnikov narašča. Zaradi neplačevanja najemnine in stroškov obratovanja so samo lani izvedli osemnajst deložacij, medtem ko je bilo leto prej osem prisilnih izselitev iz neprofitnih stanovanj. Podatka o številu gospodinjstev v Ljubljani, ki ne zmorejo stanovanjskih stroškov, pri skladu nimajo, med njihovimi najemniki nepremičnin pa jih približno tretjina najemnine ne poravnava redno.
Nujni še drugi ukrepi
Anita Ogulin z Zveze prijateljev mladine Moste - Polje ukrep odpisa dolga sicer podpira, vendar opozarja, da bo vključil premalo ljudi, saj jih pod pragom revščine živi več kot 300.000. »Zavedati se je treba, da bomo v določeni vsoti enkratno odpisali dolg, toda ti ljudje so ujeti v zgodbo konstantne nezmožnosti plačevanja.« Prav zato bi bilo po njenem treba sprejeti še druge ukrepe, ki bi olajšali življenje. »Družina, ki bi se rada pobrala, ni kriva, da nima dela. In tudi če ga ima, ni nujno, da bo imela dovolj za preživetje. Takim bi morali dati vsaj tri do pet let, da se postavijo na noge in začnejo znova. Sprejeti bi morali, denimo, moratorij za nekaj let, da se jih v tem času ne preganja z opomini in izvršbami.« Po besedah Ogulinove na njihovo zvezo namreč prihaja čedalje več ljudi, ki so utrujeni od bremen in dolgov ter tako po njenem izgubljajo tudi temeljno funkcionalno sposobnost urejanja lastnega življenja.
