Tiskane izdaje
Z Zoranom Jankovićem o Ljubljani 2015 in Ljubljani 2016, zatem o upanju, zaupanju in nezaupanju, ob koncu pa o darilu nevesti Severini in njegovem poletu skozi vetrobransko steklo na poti na Brnik. Pa tudi o utrujenosti pri natanko 63 letih, čeprav je bolj utrjen kot utrujen sogovornik, ki nikoli ne bo pomešal kratic KPK, KLM, KPL, JHL, LPT ali LPP. Skozi pogovor ni težko razbrati, da pogreša komplimente. Predvsem v medijih, a sprejema, »da ga znamo pogosto kritizirati, precej redkeje pohvaliti«.
Vse najboljše za rojstni dan. Ste zdravi, ste v formi? Se kaj posvetujete z vašim zdravnikom ali farmacevtom?
Ali s farmacevtko? Ja, hvala za voščilo. Enkrat na leto obiščem zdravnika, predvsem pa mi energijo in kondicijo dajejo sprehodi po Golovcu. A res je, da postajam utrujen. Od vsega, kar se dogaja okoli mene.
Kakšno leto je bilo 2015 za Ljubljano?
Izjemno. S sodelavci smo ravno ugotavljali, da pravzaprav ni projekta, ki smo ga načrtovali, a ne izpeljali. Ponosen sem na naziv Zelena prestolnica Evrope, ki ga letos nosi Ljubljana, ponosen sem na sprejeti prostorski načrt, ki je v devetih letih že drugi in je izvedbeno naravnan, pa na pred kratkim odprti Rcero, najboljši tovrstni okoljski objekt v Evropi. Če lahko naštejem le najpomembnejše: v športu prenova Kolezije in odprtje Gimnastičnega centra Ljubljana, v kulturi prenova Plečnikove hiše, v izobraževanju vrtec v Tehnološkem parku Ljubljana, prenove in dozidave šol na Koleziji, Livadi in v Kosezah. Pa stanovanjska gradnja v Polju in na Viču ter druga infrastrukturna dela, kot so obnove cest od Rakove jelše do Andreja Bitenca, Pilonove, Litijske in seveda Slovenske. Ponosen sem še na začetek gradnje islamskega centra in prvega hotela s petimi zvezdicami. Tako smo postali zanimivi tudi za zasebne vlagatelje. V treh letih bomo dosegli cilj, da bo 98 odstotkov objektov v MOL priključenih na kanalizacijo, zdaj jo ima dobrih 88 odstotkov, pred devetimi leti pa je bila kanalizacijska pokritost Ljubljane le 60-odstotna. In kaj bi šele bilo, če nam prejšnja vlada ne bi vzela 7,5 milijona na leto iz zakona o glavnem mestu RS, pred tem pa še druga vlada Janeza Janše štiri milijone. Da o 57 milijonih na leto, ki jih ne prejemamo, odkar je leta 2006 začel veljati zakon o sofinanciranju občin, sploh ne govorim. Kljub temu smo v 2015 odplačali več kot deset milijonov glavnice, vzeli le osem milijonov kredita, torej smo skupno zadolženost znižali za dobra dva milijona. Konec leta je občina zadolžena za 117,5 milijona evrov.
No ja, uradna statistika pravi drugače. Ob začetku lanskega leta je bil vsak Ljubljančan zadolžen za 743 evrov, kar je blizu slovenskega vrha.
Ta statistika ima veliko lepotno napako. Čez palec, zadolžitev 118 milijonov za 286.000 ljudi pomeni nekaj več kot 400 evrov na osebo. Ministrstvo za finance smo prosili za pojasnilo, zakaj je tu še vsota dolgov javnih podjetij, ki jih drugje skorajda ni. Tudi vsa naša javna podjetja, združena v Javni holding Ljubljana, in Javni stanovanjski sklad MOL so všteti, a ta naša podjetja imajo toliko depozitov kot kreditov, pa še druge občine so lastniško zraven. Zadolžena sta Energetika in LPP, a še to z izjemno nizko letno obrestno mero 1,4 odstotka na sedem let ali več. Če pa že upoštevajo te dolgove, potem bi morali tudi prihodke in kapital teh istih podjetij. Finančno stanje občine je zelo stabilno. Če bi ustavili investicije, bi vse kredite poplačali v enem letu, to pa seveda ni naš cilj. Ali ni bolje kaj prej narediti in spodobno vračati posojila kot pa imeti denar v nogavici?
Toda stara finančna perspektiva se je iztekla, država zamuja z razpisi, načrti se včasih zdijo nerealni.
Vedno sem imel ambiciozne načrte. Glede evropskih sredstev so tu še trije veliki projekti. Izvajalec čaka na odločitev države, gre za kanal iz Medvod in Vodic v Ljubljano, na primer, to je 28 milijonov vreden projekt. Tu je povečanje čistilne naprave v Zalogu v sodelovanju s podjetjema Riko in Veolia, projekt za 39 milijonov, pa kanalizacija iz Črne vasi, povezana vse do Zaloga. Na evropska sredstva letos računamo pri zelo pomembnem projektu, to je obnova Cukrarne. Enako velja za atletski stadion ŽAK v Šiški, verjamem pa še v začetek obnove Plečnikovega stadiona.
Čeprav imate za obnovo stadiona ŽAK v proračunu namenjenih vsega 24.000 evrov?
V proračunu je sredstev toliko, kolikor je potrebno za začetek projektov. Nato bo sledil rebalans. Končno smo s Slovenskimi železnicami dosegli medsebojno poravnavo, da smo postali lastniki celotnega stadiona. Pred kratkim smo pozvali atletsko zvezo in klube, naj spišejo vsebino, nato gremo v razpis za projektiranje. Računam, da bo BŠP letos dobil gradbeno dovoljenje.
Stanovalci Fondovih blokov pravijo, da je stadion za Bežigradom eden večjih temnih madežev v vaši županski karieri.
Tako trdijo samo nekateri. Poznam stanovalce in vem, da jih precej meni drugače. So pa trije, podpisani pod peticije, odlično orodje za mestno opozicijo, ki jim stoji ob strani. Zadnja težava pri prenovi stadiona je domnevno čezmeren hrup med gradnjo. Ste že kdaj videli aktivno gradbišče v tišini? Naj tam delamo s kavnimi žličkami in plastičnimi bagri? Računam, da bomo letos dobili gradbeno dovoljenje, obstajata pa dve rešitvi. Ampak najprej moramo počakati na odločitev sodišča.
Če nadaljujete z načrti za leto 2016 ...
... moram torej izpostaviti tri projekte na področju športa. Kot rečeno, za Plečnikov stadion vidim zeleno luč. Pri adaptaciji stadiona ŽAK prav tako ne vidim večjih težav. Tretji in najtežji izziv pa gotovo predstavlja pokriti olimpijski bazen Ilirija. Gre za investicijo v višini 40 milijonov, pri čemer brez evropskih sredstev ne vidim rešitve. Res me boli, tudi zato, ker imajo naši plavalci glede na razmere odlične rezultate in si zaslužijo spodobno Ilirijo. Ne smem pa pozabiti na javno-zasebna partnerstva: odbojkarski center v Črnučah, ki bo pod vodstvom Tomija Šmuca odprt v letošnjem letu, pa tudi nogometna dvorana v Štepanjskem naselju pod vodstvom reprezentančnega rekorderja Boštjana Cesarja, ki je odličen motiv za mlade, bi morala biti končana vsaj v prihodnjem letu. V Stožicah že delamo dve nogometni igrišči za treninge.
In Stožice so gotovo črna pika vašega županovanja. Kako se bo projekt razvijal?
Zakaj črna pika? Javni del je končan in mesto je svoje dobilo. Zdaj obstajata dve rešitvi. Slaba banka ima izbranega kupca, toda dokler ni pogodbe in kupnine, nočem govoriti o končanju kompleksa. Kdorkoli bo to odkupil in potem urejal odnose z Grepom, kjer bo morda tudi dve leti čakal na stečaj, bo opravil zelo dober posel. Mar ni smešno, da sem tudi zaradi Stožic v sodni preiskavi? Mesto je dobilo dvorano in stadion, zasebni partner pa je pred stečajem. V proračun smo dobili 111 milijonov brez davka, skupaj smo plačali 114 milijonov, torej je mesto ta čudoviti center stal vsega tri milijone brez davka. 82 odstotkov trgovskega kompleksa je končanega in že pred leti je bilo najemnih predpogodb in namer podpisanih za 12 milijonov evrov na leto. Zakaj tega torej slaba banka ne izpelje? Stožice so tipičen primer, kako tudi mediji vselej iščete napake, namesto da bi bili kdaj ponosni na pridobitev najlepše dvorane in stadiona daleč naokoli.
Kot Ljubljančana me boli, da že dolga leta nimamo nobenega državnega prvaka v resnem kolektivnem športu. Vas tudi?
Vsekakor. Ljubljana je z rezultati pač razvajena. Se spominjate Krima leta 1992, če se ne motim, ste prav vi tam začeli novinarsko pot. Je bil to vaški klub?
Seveda je bil vaški klub.
No, pa so se mi smejali, ko sem rekel, da bomo kmalu državni prvaki. In bili smo dvakrat evropski prvaki.
Jasno, ker si v ženskem rokometu lahko kar hitro najboljši v Evropi, če vložiš tri milijone na sezono. Kar vam je s pomočjo Mercatorja in podjetij iz javnega holdinga brez težav uspelo.
Je s tem kaj narobe? Vendar je Krim postal prvak s finančno pomočjo zasebnega podjetja, Electe. Vsakega sponzorja bi morali čislati, ne pa da ga mediji namočite, češ, zakaj meče denar v šport. Takrat je ves Mercator živel s Krimom, je to slabo? Seveda sem mnoge, ki so prišli v mesto z morebitno investicijo, poskušal prepričati, naj vložijo kaj v ljubljanske klube. Preprosta preventiva: več otrok v urejenih športnih klubih, manj otrok brezvoljno na cesti in v drogah.
Da ste jih poskušali prepričati? Ne bi bilo bolj ustrezno reči, da ste to od njih zahtevali?
Ni res. To izjavo poskuša pridobiti tožilka od donatorjev, ki jim, vsaj po pripovedovanju, razlaga, da ne bodo nič krivi, če ovadijo Jankovića. JHL živi z Ljubljano, ima 3500 zaposlenih, mar ni njihov interes, da si blagovno znamko utrjujejo v Ljubljani? Danes lahko energijo kupiš kjerkoli, in če bo vaš otrok treniral v enem od klubov ali sodeloval v kulturnem društvu, ki ga podpira Energetika Ljubljana, boste najbrž bliže temu prodajalcu. V marketingu sicer velja, da polovico denarja vedno vržeš stran, a to ni ta polovica. Primer: tako dolgo že govorim, da je Ljubljana najlepše mesto na svetu, da je to postala blagovna znamka. Na kar sem ponosen.
Uradno je Velenje najlepše urejeno mesto v Sloveniji ...
Sem čestital kolegu Kontiču. Ko ga je celjski župan Šrot vprašal, po kakšnih kriterijih so izbirali, je Kontič hudomušno odgovoril, da so šli pogledat najprej do Celja, pa so se kar hitro vrnili v Velenje.
Kaj še novega čaka Ljubljano v tem letu?
Na hitro, torej: obnova južnega dela Slovenske do konca marca, nato severni del Slovenske od Dalmatinove do Dunajske in Šubičeva ulica. Nadaljujemo z obnovo Ceste Andreja Bitenca, končali bomo osem ulic na Rakovi jelši, končana bo obnova Zaloške, pa cestna navezava Brdo–Tržaška. Odprta bo tudi Švicarija. Napovem lahko tudi začetek prenove osrednje tržnice in gradnje garaže pod njo, pa prizidek Zdravstvenemu domu Bežigrad, telovadnica pri OŠ Maksa Pečarja, vrtec v Kašlju, cestna povezava Letališka–Zaloška, razširitev podvoza pri bivšem Zmaju ... Čakamo na sredstva za center Rog, kjer že imamo gradbeno dovoljenje. V konzorciju z BTC se lotevamo logističnega središča ob Letališki s 1200 novimi delovnimi mesti. In seveda začetek gradnje Ikee ter konec dogovarjanj med Slovenskimi železnicami in Mercatorjem za še en logistični center ob Letališki.
Veliko polemik je bilo okoli nove Slovenske. Zdaj se je iztekel poskusni rok, boste v skupnem prometnem prostoru kaj spremenili?
Skorajda nič. Odsek med Šubičevo in Dalmatinovo ne potrebuje nobenih sprememb, navdušen sem nad tem sobivanjem, tudi nad izjemnimi šoferji LPP. Morda bomo v kratkem tam uvedli vožnje električnih taksijev. Res ni pripomb glede nove ureditve Slovenske.
Jaz jo imam. Grd je pogled na vsaj ducat taksijev v poznih večernih urah, ko navzkriž in počez stojijo in lovijo stranke v križišču Slovenske s Šubičevo sredi ceste.
Strinjam se z vami. Če se zvečer sprehodim tam mimo, se vsi umaknejo. No, ko bo konec marca odprto nadaljevanje Slovenske, jih tam gotovo ne bo več. Vztrajali bomo, da bodo čakali okoli con za pešce na urejenih 40 postajališčih.
Omenili ste, da je med mestnimi podjetji tudi LPP v finančnih škripcih. Zakaj se nikakor ne pobere?
Prvič: imamo izredno ugodne cene za potnike, ki so med najnižjimi v EU, in jih že več let nismo spreminjali. Drugič: podaljšali smo linije v sosednje občine. Tretjič: kupujemo nove do okolja prijazne avtobuse. Mestne linije so se tako razširile, da jih je težko vzdrževati, priznam. Eden od sosednjih županov mi je pred kratkim dejal, da če se ga hoče kdo znebiti, naj zgolj ukine mestni avtobus. Torej smo za ljubljansko primestje naredili veliko. Seveda to stane, stane pa tudi 30 novih avtobusov za zeleno prestolnico. Črni ogljikov odtis je na Slovenski padel za 70 odstotkov, drugje v okolici pa se ni povečal, so ugotovili strokovnjaki. S sodobnejšim voznim parkom bo kmalu tudi poslovanje boljše.
Z nakupom hiše hospica na Hradeckega so vam Lekarne Ljubljana pomagale pri likvidnosti ob koncu leta, a že za september ste napovedovali, da bo hiša znova vseljena.
Hospic je nedvomno potreben temu mestu. Gre za zelo občutljivo dejavnost, nič ne gre čez noč. Sicer pa je hišo zaprl zavod Hospic, še preden smo mi začeli akcijo z Lekarnami. Verjamem, da bo hiša na Hradeckega ponovno zaživela čez nekaj mesecev. Bomo pa tam čez cesto uredili park, ki bo eden najlepših v mestu.
Zima vam gre na roko. Boste presežek za zimsko službo preusmerili v obnovo kakšne ceste?
Seveda, vse bo šlo v popravila. Doslej smo v eni zimi največ porabili sedem milijonov, letos bo gotovo precej manj.
Kako se počuti človek, ko izve, da so mu mesece prisluškovali?
Slabo. A očitno niso imeli fotografije, kako moj sin prejema podkupnino na nekem parkirišču, sicer bi jo objavili. Zakaj s tem nihče ne postreže? Saj sta sinova polnoletni in samostojni osebi. Ko so ujeli novinarja pri prejemanju podkupnine, smo to vsi videli. Že 30 let sem na vodilnih položajih v Ljubljani, pa bi že lahko v tem času nekdo prišel kakšni moji kvazikorupcijski zadevi do dna! Ne pa da vsi uživajo, ko neki zapornik v zameno za nižjo kazen namoči Jankovića. V uredbi piše, kaj vse policija preiskuje. Da sem dobil deset odstotkov od vrednosti plačil. Teh je bilo za približno 13 milijonov, očitajo mi pa 150.000 prejetih evrov. Že tu torej matematika 'ne špila'.
Ampak že na zagovoru pri KPK ste dejali, da vsakič, ko potrebujete denar, rečete sinu in vam ga prinese. Zdaj je ta izjava dobila drugačen prizvok ...
Ne vem, v čem je drugačen prizvok, ko sem govoril o direktorju Electe Damjanu Jankoviću. Če vi podjetju, ki je v lasti sinov, posodite denar, ali za vračilo spišete uradni dopis? Nova KPK s Štefanecem na čelu je zapisala, da v nasprotju z Janšo pri Jankoviću ni težava z virom premoženja, ampak da obstaja sum tveganja korupcije. In tu bom šel na sodišču do konca, tako kot v nekaterih prejšnjih primerih. V edinih dveh postopkih doslej je sodišče ugotovilo, da sem imel prav: v primeru Tritonisa in nekdanjega namestnika predsednika KPK Roka Praprotnika.
Vam se torej res zdi povsem primerno, da po javnem razpisu zahtevate od ponudnika, da spremeni pogoje?
Absolutno. Od skoraj 36.000 javnih naročil v moji županski karieri, od katerih jih je bilo okoli 1600 podvrženih zakonu o javnem naročanju, je revizijska komisija ugodila le trinajstim pritožbam. Je to veliko? Razpisne pogoje smo razširili, da so postali primerni za vse ponudnike. Prej je po mnenju KPL ustrezal le Hidrotehnik, nato so se prijavili štirje in privarčevali smo milijon evrov oziroma 41 odstotkov prvotne vrednosti. Podjetja, ki izpolnjujejo pogoje, napišejo ponudbe. Jaz samo berem z listkov njihove številke – KPL 1,5 milijona, Hidrotehnik 1,2, Komunalne gradnje 1,8 milijona. Izbran je Hidrotehnik. Logično, mar ne? Tudi eden od drugih ponudnikov je predlagal spremembo razpisnih pogojev, ki jih je komisija prav tako upoštevala.
No ja, s KPL se je redno dogajalo, da so sledili aneksi, ki so presegali tudi polovico osnovnega naročila ...
To je posploševanje in ne drži. Aneksi so se sklepali zgolj zaradi nepredvidenih del, in to po istih cenah! Če imaš projektanta, ki napiše, da moraš zamenjati 600 metrov vodovoda, pa se nato izkaže, da ga je za 800 metrov, kaj naj storimo? Boste čakali drugega? Še to: letos bom sam osebno prosil računsko sodišče, da opravi revizijo mestnih poslov za leto 2015.
KPL je prevzel kupec dvomljivega slovesa. Razmišljate, da bi koncesijsko pogodbo prekinili? Poznate Mladena Milanovića?
Razmišljamo o tem, da bi pogodbo prekinili, a nisem prepričan, ali imamo za to spodobne možnosti, kar smo že pred letom sporočili stečajnemu upravitelju. Pogodba je bila podpisana leta 2006, dva dni prej, preden sem bil prvič izvoljen za župana. In traja do leta 2026. Takšno pogodbo seveda moraš imeti, gre za vzdrževanje mestne infrastrukture. Boste čakali na razpis, če se vam podre most? Sicer pa Milanovića iz Banjaluke ne poznam. A najbrž se bo kot kupec prišel predstavit. Vem pa, da je bilo zadnje leto za KPL slabo, saj se ni vedelo, kdo je tam šef. In seveda smo KPL hoteli odkupiti sami prek našega LPT, toda pri ponudbi 4,4 milijona evrov smo odnehali, ker je bila naša ocena in ocena cenilcev, da je to najvišja cena, ki bi jo lahko dali. Na žalost so šli trije drugi veliko čez to vrednost.
Zadnje preiskave so posegle tudi v vašo družinsko intimo. Ima celotna družina Janković tako debelo kožo?
Pri takšnih zadevah je nihče ne more imeti, niti jaz niti moja družina. Žal mi je sinov, saj težko delata kjerkoli. Če greste danes z njima na kavo, boste takoj inkriminirani, češ kaj in za kakšno provizijo hočete meni nekaj sporočiti. Najmanj kar je, je nerazumljivo, da vsi pričakujejo, kako moja sinova ne smeta delati nič z MOL, pa čeprav bi posel dobila prek javnih razpisov. In odkar sem župan, nista poslovala z MOL. Nihče pa se ne čudi, da žena pravosodnega ministra lahko dela za državo in državna podjetja, s čimer ni nič narobe, če delo dobiva prek javnih razpisov. Pa to ni edini primer. Sprašujem se, ali lahko mediji trdite, da veljajo isti kriteriji za vse.
Župan ste postali pred natanko 3333 dnevi. Boste v primeru pravnomočne obsodbe odstopili?
V primeru pravnomočne obsodbe bom nemudoma odstopil, seveda. Moje edino upanje je vselej sodišče. Gotovo pa to ni prijetno. In nikakor si ne želim shodov pred sodiščem, za vse bom odgovarjal sam brez pritiskov. Ste se kdaj vprašali, zakaj v vsem mojem županovanju procese proti meni vodita le tožilca Blanka Žgajnar in Jaka Brezigar? Zadnji me preganja že sedem let za Niš, čeprav je sedanje vodstvo Mercatorja pisno izjavilo, da ni nastala nobena škoda. Lepo vas prosim ...
Toda ko se vam bo leta 2018 iztekel ta mandat, boste šli v pokoj, kot ste napovedali pred dvema letoma?
O tem zdaj ne razmišljam. Ker je moj moto vselej le uspeh. Mar ni lepo, da si prvi v Evropi, bodisi z Regijskim centrom za ravnanje z odpadki bodisi z nazivom Zelena prestolnica Evrope ali pa z rokometašicami Krima? A kot rečeno na začetku, vnaprejšnje obsodbe me res utrujajo. Župansko delo, izvrstni sodelavci in podpora meščanov pa me polnijo z energijo.
