Grožnje s smrtjo, ovadbe in bel prah

Vročica pred drugim krogom: Vsi mestni župani ne bodo tako lahko obranili stolčka, kot so ga že izvoljeni.

Objavljeno
16. oktober 2014 22.11
Dopisniki Dela
Dopisniki Dela
Ljubljana − V 54 občinah, kjer se bodo v nedeljo letos že četrtič odpravili na volišča, bo položaj poskušalo ohraniti 38 starih županov. Predvolilne kampanje so se pred drugim krogom marsikje močno zaostrile: ptujski župan je prejel grožnje s smrtjo, kranjska kandidata sta se medsebojno ovajala, lenarško občino so včeraj izpraznili zaradi pošiljke z belim prahom.

Če so v mestnih občinah, kjer so novo oblast izvolili že v prvem krogu, stari župani zlahka opravili s tekmeci, jih v nedeljo najmanj v Kranju, Murski Soboti in na Ptuju čaka precej težje delo pri zagotavljanju kontinuitete. Tesen izid se obeta tudi v Novem mestu in številnih drugih nemestnih občinah.

Medsebojno ovajanje

Zahtevo Trilarjeve Več za Kranj (VZK), naj ustavi predčasno glasovanje, je občinska volilna komisija v sredo zavrgla. V VZK so namreč opozorili na podkupovanje volivcev s čevapčiči, Bogataja pa kazensko ovadili. Včeraj je sledilo povračilo: Bogataj je policiji prijavil sum storitve kaznivega dejanja krive ovadbe in sum kupovanja volilnih glasov za Trilarja, ker je svojim volivcem v prvem krogu za pravilno izpolnjen letak in oddan glas namenjal darilca. Retorika med kandidatoma se je zaostrila že 5. oktobra, ko je Trilar očital Bogataju skrivanje podpore SDS, ga izzival s statistiko, da sta dve tretjini volivcev za spremembo pri vodenju občine ter da se je MOK v zadnjih štirih letih zadolžila za 20 milijonov evrov. Drug drugemu sta očitala razsipno kampanjo: vsak tabor naj bi bil v prvem krogu porabil manj kot 30.000 evrov.

Fištravec in Kangler snela rokavice

Kandidata za mariborskega župana sta po razmeroma umirjeni kampanji v prvem krogu volitev pred drugim snela rokavice. Kangler je Fištravca večkrat izzval, naj pove, kje bo sortirnica odpadkov, in ko se je temu zareklo, da v Dogošah, naselju med Mariborom in Duplekom, so tamkajšnji krajani zagnali vik in krik. Pomirila jih niso niti zagotovila Snage, da bo sortirnica na Teznem, kjer je bila predvidena že pred leti. Fištravca, ki velja za favorita, lahko lapsus stane nekaj glasov na njemu že sicer nenaklonjenem terenu, krivdo za to pa je zvalil na Kanglerja: »Obžalujem, da je predvolilna kampanja razgalila ves obup protikandidata, saj so soočenja jasno pokazala, da nima nobenih vsebin, ki bi jih lahko ponudil ljudem.« Politične stranke so medtem pri izrekanju podpore kandidatoma precej zadržane: SMC in SD nista podprli nikogar, Desus je podprl Fištravca, v SDS pa so povedali, da jim je bliže Kangler.

Kampanjo »zabelila« grožnja s smrtjo

Grožnje s smrtjo, s kuhinjskim nožem na vhodna vrata pribita fotografija sedanjega župana in pretendenta za še četrti mandat Štefana Čelana, so sprožile vprašanje politične kulture na Ptuju in ali so takšne volitve sploh še lahko demokratične. Čelanov nasprotnik, podjetnik Miran Senčar, se je od groženj ogradil in v resnici je težko verjeti, da bi v prvem županskem poskusu iz njegovega tabora tako grozili tekmecu. Sklenjeni zavezništvi obeh kandidatov s političnimi strankami in listami volivcev ne dajeta jasnega odgovora, kdo bo naslednji ptujski župan. V novem občinskem svetu ima Senčar več privržencev, in če ne bo župan, bo občinski svetnik (tudi Čelan bo svetnik, če ne bo župan), kar bo porajalo vedno nova nasprotovanja med njunima taboroma.

Brez dodatne podpore

Po prijaznem nazdravljanju s špricerjem Štihca in Jevška na Trezinem sejmu v središču Murske Sobote je predvolilno vzdušje postalo bolj napeto. Kandidat SD Jevšek, ki ga je že v prvem krogu podprla tudi SMC, je po prvem krogu namreč na svojo stran dobil še Desus, SLS in Združeno levico ter štiri županske kandidate, ki so izpadli v prvem krogu, Štihcu pa je ostala zgolj podpora iz prvega kroga; SDS, NSi in skupine volivcev. Med pogovori o morebitni podpori SLS si je privoščil nekaj neslanih pripomb na račun Jasmine Opec in stranke, ki je nato podprla tekmeca. Prav prepirljivost bi Štihca lahko stala položaja, toda po ocenah poznavalcev bo boj zelo izenačen tudi zaradi zdržkov, ki jih imajo nekateri do Jevška, ker je bil visok policijski uradnik in ker ni rojen v Murski Soboti ali Prekmurju.

Od tekmecev do sodelavcev

Predvolilna soočanja župana Arčona in njegovega izzivalca Manojlovića bi težko označili za umazana, saj sta kot vodji najmočnejših list v novogoriškem mestnem svetu poudarila, da bosta (dobro) sodelovala. Po rezultatu prvega kroga bolje kaže Arčonu. Stranke so o uradni podpori enemu in drugemu nadvse skrivnostne − izjemi sta Lista Mirana Müllnerja in Lista za razvoj podeželja, ki sta podprli Arčona, SD, dolgo najpomembnejša stranka v občini, pa ni naklonjena nikomur od njiju.

Večni župan z rahlim zaostankom

Šentjernej je bistveno drugačen kot pred 20 leti, ko je šel skupaj z Orehovico na svoje iz takratne novomeške občine. Ima urejene ceste, vodovode, kanalizacijo, čistilno napravo, obrtno cono, kulturni center, nove trgovine ..., za kar imajo nemalo zaslug Franc Hudoklin, ki je župan že pet mandatov, ter podporniki v občinskem svetu, ki so vedno imeli odločen nadzor v opoziciji. Ta je bila še posebej glasna v zadnjem mandatu, ko je zaradi komunalnega prispevka nastala civilna iniciativa, obilo vroče krvi pa so povzročili tudi načrti o podrtju lesenega mostu čez Krko v Mršeči vasi. Rezultat se je pokazal že v prvem krogu. Viktorija Rangus, SDS, in neodvisni Samo Hudoklin nista bila resneje v igri, Radko Luzar pa je dobil nekaj več glasov kot Hudoklin. Kdo bo novi župan, si ne upa napovedati nihče.

Prednost ima kandidatka

Po zadnji javnomnenjski raziskavi ima Milena Kramar Zupan več kot štiriodstotno prednost pred Gregorjem Macedonijem. Kandidata za novomeškega župana sta bila v predvolilni kampaji spoštljiva drug do drugega in se nista napadala, so pa bili zato toliko bolj dejavni njuni podporniki. Ker je Kramar Zupanova kandidatka SD, ZZD in SLS (v drugem krogu jo podpirata še Desus in SMC), je nasprotna stran opozorila na glavne grehe koalicije v zadnjem mandatu (kadrovanje, predrag najem prostorov za RIC, neuresničen projekt športne dvorane). »Napad« je doživela celo iz podpornih vrst. SLS se je distancirala od zaposlitve sina direktorja v Cerodu, a škoda je bila narejena. Neodvisni Macedoni (v drugem krogu ga podpira NSi) se je branil, da ni dobil denarja za prejšnjo kampanjo prek univerzitetnega in raziskovalnega središča, kjer je bil predsednik sveta zavoda.

Izid odvisen od udeležbe

Izzivalec jeseniškega župana Tomaža Toma Mencingerja (SD) Ahmed Pašić s široko mrežo podpornikov, ki jo je ustvaril s humanitarnimi in drugimi projekti, ter uporabo spletnih družabnih omrežij nagovarja volivce, ki so doslej ostajali doma in prav od njihove (ne)udeležbe na volitvah bo odvisen nedeljski izid. Mencinger lahko pričakuje glasove (starejših) volivcev, ki praviloma volijo politične stranke, in ne list, kakršna je Pašićeva. Pred drugim krogom ga je podprla tudi SMC, ki je v prvem krogu za župana kandidirala Miho Rebolja. Če bodo Jeseničani v nedeljo prišli na volišča tako množično kot v prvem krogu (skoraj 2000 volivcev več kot pred štirimi leti), bo odločitev o novem županu tesna.

Oba bosta težko zmagala

Nedeljskega volilnega izida si ne upajo napovedati niti največji poznavalci ajdovskega političnega prizorišča, v zmago pa sta prepričana tako župan Poljšak (Narodna stranka dela) kot njegov izzivalec Beočanin (SD). »Marketinški pristop mojega nasprotnika ljudi ne bo prepričal. Poleg tega je bila predvolilna bitka pred štirimi leti hujša kot tokrat. Nazadnje bo zmagalo ljudstvo,« je za Delo povedal Poljšak. Zmago pričakuje tudi Beočanin, ki je imel v prvem krogu skoraj pet odstotkov glasov več kot Poljšak. »Občani si želijo sprememb, predvsem pa, da se v občino vrne utrip, ki smo ga pred leti že imeli,« pravi Beočanin, ki ga uradno podpirata SMC in Gibanje TRS.

Boj za vsak glas

V Postojni in v Ilirski Bistrici je že dva tedna huda predvolilna vročica in nedeljskega rezultata ni mogoče napovedati. Župana Jernej Verbič in Emil Rojc ter njuna tekmeca imajo za seboj približno polovico volilnega telesa in odločilo bo sto ali dvesto glasov. Čeprva še ni izvoljen, je Rojc včeraj takoj po volitvah že sklical sejo občinskega sveta. Verbičevi so svojemu kandidatu pomagali razpošiljati sporočila o sumljivih poslih tekmeca Igorja Marentiča, Verbič pa si je v piarovsko podprtih javnih nastopih sam pomagal z nekaterimi spornimi trditvami o kazalnikih uspešnosti občine. Takoj po izvolitvi županov se bo v Postojni in Ilirski Bistrici začel boj za ključni, dvanajsti glas v 23-članskih občinskih svetih.

Bo Kastelic kršil predvolilni molk?

Za popestritev volilnega dogajanja v Trebnjem bo poskrbel župan Alojzij Kastelic, ki se bo med predvolilnim molkom jutri in na dan volitev v nedeljo udeležil odprtja igrišča in preplastitve ceste. V štabu njegove protikandidatke Špele Smuk pravijo, da bodo zelo pozorno spremljali dogajanje. V trebanjski SLS uradno ne podpirajo nobenega kandidata, a podžupan Silvester Prpar (SLS) in kandidat za župana v prvem krogu je za Delo povedal, da bo glasoval za Kastelica. Tudi v stranki NSi javno ne podpirajo nikogar. Donedavna predsednica občinskega SDS in trebanjska podžupanja ter kandidatka za županjo Nada Pepelnak bo skupaj z 20 somišljeniki, ki so pred lokalnimi volitvami izstopili iz SDS, dala svoj glas pravnomočno obsojenemu Kastelicu.

Pukšič na rezervni položaj

Štiri mandate in pol je Franc Pukšič županoval Destrniku, po dveh letih pa je jasno, da je naredil napako, ko se je med občino in parlamentom odločil za slednjega, saj vanj ni bil izvoljen. Zato mu ni preostalo drugega kakor umik na rezervni položaj. Z Vladimirjem Vindišem se je kot kandidat SLS (po spopru z Janezom Janšo) pomeril že leta 2010 in z več kot 64 odstotki glasov prepričljivo zmagal. Po zmagi Vindiša na nadomestnih volitvah leta 2012 ga je Pukšič nenehno kritiziral zaradi njegovih »nepravih« odločitev. Zdaj je Vindiš kandidat nekdaj Pukšičeve SDS in samo 12 glasov mu je v prvem krogu zmanjkalo za zmago. Pukšiču, ki je pred izrednimi parlamentarnimi volitvami računal celo na ministrstki stolček, se tako zdaj močno maje še županski.

Stara borca

Nasprotnika v drugem lenarškem krogu sta stara znanca iz volilnega ringa. Bivši poslanec Ivan Vogrin je leta 1998 premagal tokratnega nasprotnika, prav tako nekdanjega poslanca Janeza Krambergerja (SLS) v drugem krogu za pičlih 43 glasov. V naslednjem mandatu je Vogrin gladko zmagal v prvem krogu, na naslednjih volitvah pa ni kandidiral in Kramberger je v drugem krogu zmagal z le 1,6 odstotka prednosti. Znova sta se spopadla leta 2010, ko je Kramberger v prvem krogu dobil skoraj 51 odstotkov glasov, Vogrinu pa so zmanjkali štirje. Tokratni drugi krog je tako že njun tretji dvoboj in izid bo zagotovo precej tesen. Razmeroma mirno predvolilno kampanjo je včeraj razburkala pisemska ovojnica, naslovljena na župana Krambergerja, iz katere se je usul bel prah. Iz
stavbe so morali evakuirali 22 zaposlenih, kriminalisti pa so vsebino pisma poslali na preiskavo.