Na lokalnih volitvah največje poraženke stranke

Zmaga neodvisnih županov. V drugem krogu slavila SD. Največ županov ima SLS. Zaab dobil enega župana.

Objavljeno
20. oktober 2014 01.23
Peter Jančič, Klara Škrinjar, notranja politika
Peter Jančič, Klara Škrinjar, notranja politika

Ljubljana – V 54 občinah so se državljani včeraj že četrtič letos odpravili na volišča; potekal je drugi krog lokalnih volitev. Te so bile predvidoma tudi zadnje letos. In če ne bo kakšnih presenečenj, prihodnji dve leti (razen za državni svet) ne bosta volilni.

Brez dvoma so, tako kot na prejšnjih lokalnih volitvah, tudi tokrat veliki zmagovalci neodvisni županski kandidati – vseh skupaj jih je 115. Med uveljavljenimi političnimi strankami se jim je še najbolj približala SLS, tradicionalna stranka županov, ki jih je »pridelala« 31, in se tako vsaj delno rehabilitirala po strmoglavljenju na državnozborskih volitvah.

Skoraj izenačeni ji sledita SD z dvajsetimi župani in SDS z enim manj; ostale stranke jih imajo bistveno manj. SMC je že v prvem krogu doživela hud poraz, saj ji ni pripadlo nobeno župansko mesto, v drugem krogu pa sploh ni imela svojega kandidata. Je pa Zaab dobil enega župana, in sicer v Komnu, kjer bo občinske vajeti prevzel Marko Bandelli. Dva župana bo imela po novem v državni politiki že skoraj pozabljena LDS, po drugem krogu še Vesno Jerala Zver v občini Turnišče.

Drugi krog županskih volitev je potekal v šestih mestnih občinah. V drugi največji, Mariboru, je zdajšnji župan Andrej Fištravec s tričetrtinsko podporo volivcev premagal nekdanjega župana Franca Kanglerja. Spremembe se obetajo Ptuju: po dvanajstih letih županovanja Štefana Čelana vodenje občine prevzema Miran Senčar. Mursko Soboto bo prihodnja štiri leta vodil Aleksander Jevšek, nekdanji prvi kriminalist, ki je premagal Antona Štihca. Sicer pa je bilo veliko zanimivih in napetih dvobojev. Eden takšnih je bil gotovo v Piranu, kjer je dozdajšnji župan Peter Bossman premagal izzivalca Sebastjana Jeretiča. V Lenartu favorit prvega kroga, nekdanji poslanec Ivan Vogrin, ni uspel; župan je postal Janez Kramberger, na Jesenicah pa je Tomaž Tom Mencinger izločil Ahmeda Pašića. V Radencih ni uspelo Romanu Leljaku; županoval bo Janez Rihtarič. Prav tako se volilni račun ni izšel Francu Pukšiču v Destrniku, kjer bo odslej župan Vladimir Vindiš. Volilna nedelja je bila sicer mirna, razen zapleta v Bitnjah, kjer se je zaradi jutranje prometne nesreče volišče odprlo s triurno zamudo.

Volivci ne stavijo na znane stranke

Po številu županov v državi ostaja na prvem mestu SLS, SD je prehitela SDS. V drugem krogu je bilo izvoljenih osem županov SD, šest SLS in le dva kandidata SDS. Brez župana v obeh krogih je SMC. Več kot polovica županov je kandidirala nestrankarsko.

Po številu županov je SMC prehitela celo Zaab, za katerega je v Komnu edini župan postal Marko Bandelli.­ Uspešnejša od strank trenutnega premiera Mira Cerarja in prejšnje premierke Alenke Bratušek je LDS, ki je v Turnišču včeraj dobila županjo Vesno Jerala Zver, že v prvem krogu pa v občini Markovec župana Milana Gabrovca. Primerjava zadnjih treh lokalnih volitev kaže, da stranke, edina izjema je SD, ko gre za županovanje, dramatično izgubljajo pomen. Celo koalicijski kandidati, ki jih predlaga več strank, so vse manj uspešni.

Poraz političnih strank in nekdanjih poslancev

Druga plat upada moči strank je rast števila nestrankarskih županov, ki so vložili kandidature s podpisi volivcev. Lanska reforma financiranja kampanj, ki strankam dovoljuje le še financiranje kampanj kandidatom, ki so jih predlagale, ne pa tistih, ki so jih le podprle, trenda ni obrnila. Letos je nestrankarsko kandidirala več kot polovica vseh izvoljenih po državi: kar 115.

To ne pomeni, da so vsi brez strankarskega zaledja. Številni so le ocenili, da se strank ne splača javno poudarjati. Primer je ljubljanski župan Zoran Janković, ki je, čeprav je predsednik Pozitivne Slovenije, kandidiral za župana nestrankarsko in celo za mestni svet ponudil le svojo listo, stranke ne.

V drugem krogu so bili neuspešni vsi nekdanji poslanci, kar trije med njimi so bili nekoč člani poslanske skupine Državljanske liste, ki je medtem že izginila. V Lenartu je izgubil Ivan Vogrin, v Rušah Truda Pepelnik in v Ilirski Bistrici Kristina Valenčič. V Destrniku je bil poražen tudi nekdanji poslanec SLS Franc Pukšič.

Podatki o rezultatu drugega kroga volitev, ki jih predstavljamo tudi grafično, niso dokončni. Volilne komisije bodo zadnje glasove preštevale šele danes. Ponekod so razlike majhne in lahko pride do sprememb; v Postojni zmagovalca in poraženca (oba formalno nestrankarska) loči le pet glasov. Zelo napeto, a brez možnosti za preobrat, se je končalo v Ilirski Bistrici, kjer je Valenčičevo kandidat SD Emil Rojc prehitel za vsega 103 glasove. Zadnje glasovnice tega ne morejo obrniti.